nova beseda iz Slovenije

počasi (101-200)


Pozdravljeni, gospod župan! ŽUPAN smejé,      počasi     : Veliko vas je, bratcev!Se okrene in odide  A
Kaže, da ne bomo sami! Od desne pridejo      počasi      tri kmetice z molitveniki v rokah; sedejo tiho  A
Kakor nevedé sta si bila segla v roko; gresta      počasi      proti levi LOJZKA: Roka se ti trese.   A
prijatelj? JERMAN govori spočetka mirno in      počasi     : Prijatelji, na obrazih se vam pozna in besede  A
Lojzka in Kalander odideta. JERMAN gre      počasi      k pisalni mizi in ugasne svetilko: Rajši bi  A
In če bi vam srce olajšala ta beseda: govori      počasi      - kakor ste vi storili, bi storil jaz, nevredni  A
Novljan vzdigne glavo, Štefan Poljanec se      počasi      in malomarno okrene na postelji POLJANEC  A
NOVLJAN trepetaje od srda: Ne usmiljenja!... Gre      počasi      proti durim v ozadje, pusti jih napol odprte  A
sladka v srcu tvoja ljubezen... MRVA vstane      počasi,      ne dá ji roké: Lepo spavaj, Nina... NINA   A
DOBNIK debel, rdeč človek, govori mirno in      počasi     : Torej ti nikakor nočeš - RUDA: Ne, jaz  A
veselo pesem ... na priliko - melanholično in      počasi      poje: ”Žaluj, žaluj, srcé močnó ...“   A
starec neumni, zaljubljeni, prepozno! Gre      počasi      proti levi; pri durih v domačo sobo: Gospodična  A
FRANCKA: O ne, Maks. MAKS      počasi:      Ti, povej no, - kaj pa misli tvoj oče z Nino  A
se mi, da je bolna; kaj pa ji je? FRANCKA      počasi:      Ni bolna... samo časih zvečer, kadar je tema  A
Krnec odide, Francka za njim. MAKS sam, gre      počasi      proti durim v domačo sobo: Rad bi, da bi bile  A
ovratnikom; nekoliko kratkoviden, z naočniki, pride      počasi      naprej: Klanjam se, gospodična Nina! Maksu  A
Kaj pa je bilo z njim? ŽUPNIK      počasi      zamahne: I... no... da ste se polastili njegovega  A
spi... oprezno, tiho... KANTOR je bil šel medtem      počasi,      oprezno proti mizi, kjer sedi Krnec, skrčil  A
med delavci in kajžarji... s krepkim poudarkom,      počasi:      z vso stro‐gost‐jo... dene Kantorju roko na  A
strese, z brutalnim obrazom: Spat! Francelj      počasi,      strahoma v spalnico; Kantor, s puško v roki  A
drugemu, pavza HANA iz glavnega vhoda; pride      počasi,      trepetajoča, govori tiho, mukoma: Jezus, otroci  A
Hana in Francka odideta na levo; Kantor gre      počasi      proti oknu. KANTOR: Pojdi v cerkev in se  A
pogleda, pomolči, potem z resnejšim glasom,      počasi:      No, če je taka...Torej ne zamerite, da prihajamo  A
proti nji, bi bila svetloba ugasnila ... Gre      počasi      proti ozadju.Daleč je, daleč, ne vrne se več  A
... daleč ... daleč ... V i d a je bila tiho in      počasi      odprla duri na levi; opravljena je kakor prej  A
DOLINAR: Milena! Milena! Od desne pride      počasi      in tiho V i d a, v temen plašč ogrnjena in se  A
POLJANEC: Tisočkrat tisoč! Vse ozadje se      počasi      razmakne, žarka luč zasveti, prikaže se sončno  A
kamen na prsi ... o Bog, usmili se! V ozadju se      počasi      duri odpro; Vida in Dioniz; obadva upognjena  A
/ . / stran 74 . / UČITELJ pripoveduje      počasi      in sramežljivo: Težka je bila pot, ki sem jo  A
prestopil prag - takó delajo hinavci in razbojniki!      Počasi      le smo ga spoznavali, po mnogih bridkostih in  A
njegove kretnje so oprezne in premišljene; govori      počasi,      prijazno, neodločno: Oprostite, gospod doktor  A
Kadar ostaviš gospodično Vrančičevo, pojdi      počasi      dalje, nató se odpeljeva na kolodvor. Tvoje  A
Zakaj vas ni hotela s seboj? IVANKA: Šli sva      počasi      par korakov po tlaku, - in nato sem se vrnila  A
od ljubice, ko šolar proti šoli. Oddalji se      počasi.      Julija se prikaže spet ob oknu   A
Meni se mudí. LORENZO      Počasi,      sin moj!Kdor hiti, rad pade!  A
ahvaljuje; da bila bi pač grobu zaročena! CAPULET      Počasi,      ne razumem, ne razumem.Kaj?  A
treba jih je. Saj to je ravno ... KREISOVA      počasi,      kakor ima navado, mirno: Pardon!Zadnjič sem  A
CANKAR plane: Ni mogoče! KREISOVA mehko,      počasi     : Res!Zdaj se spominjam!  A
Res, čas je, da bi bila reč končana. Odide      počasi      v obednico. PETI PRIZOR G r o  A
doktor Grozd je navsezadnje moj prijatelj.      Počasi,      s poudarkom: Toda, prosim vas, blagorodje,  A
Ná tukaj svojo interpelacijo. In odpravi se      počasi,      ob petih je seja. GRUDEN čita: Ali nazadnje  A
s kolom, ali plazi se po žilah, kakor strup,      počasi      in oprezno, ne opazi se, kako deluje ...Ali mislite  A
na mizo, Gornik se je dotakne, ona jo umakne      počasi.      GORNIK nekoliko razburjen: Oprostite   A
GORNIK: Milostiva! Se ji bliža, ona se mu      počasi      umika. GRUDNOVKA počasi, tišje: Gospod  A
bliža, ona se mu počasi umika. GRUDNOVKA      počasi,      tišje: Gospod Gornik ...Zopet smehljaje, počasi  A
počasi, tišje: Gospod Gornik ... Zopet smehljaje,      počasi,      zapeljivo: Vse te besede - morda so bile vse  A
Otrok! Gornik v veliki zadregi zadaj, gre      počasi      proti izhodu. TRETJE DEJANJE Zelo  A
življenje, čisto neumno mi je pri srcu ... To govorí      počasi,      flegmatično, z žalostnim humorjem.Pomisli,  A
ravnokar, pred pol ure. V ospredju, govori      počasi      in zamišljeno, bolj zase. Plezal sem visoko  A
čas, da se stvar zakrije in pozabi ... GROZD      počasi     : Milostiva, jaz vam nič ne zaupam.Ali ste prišli  A
pod oknom: Gospod doktor, - doktor Grozd!      Počasi,      - zelo glasno, razločno, s kratkimi prestanki  A
in KADIVEC: Z Bogom! Odideta. GROZD      počasi      proti levi: Ostavite me! ... Kdo je razbil te  A
pojdi, če te kličejo. TONE (pristopi prav      počasi      k mizi): Andrej, kaj bi rad? ANDREJ Saj si  A
roki v bok): Na, sedaj je pa takole. (Vsi      počasi      vstajajo in se glasno krohotajo.) Zastor  A
To ni modro.      Počasi,      možje, in premišljeno. BATOG Tu ni ničesar  A
Prejšnji. Tugomer ZOVOLJ Tugomera zagledavši, se      počasi      skloni pokonci in stopi korak naprej, s prstom  A
precej strmoglav z ženitvijo v izbo priti.      Počasi      se me mora privaditi.To pa je le mogoče, če  A
Dajte mi denar za pot! Pečarica      počasi      in zaničljivo.Veš - naj ti bo!  A
hrabrih Teharčánov! S konja stopi Ureh jim      počasi,      Nič ne reče ‒ malko odkašljá si. V sredo méj  A
správljalo se, Od gričev, vršíčev poslávljalo se.      Počasi      korakata móža častita. Globôko zamišljena ne  A
II. (V pozni jeseni) Tiho še, pretrgoma,      počasi,      vendar zopet poješ, ljubi ptič. Dolgo so molčali  A
/ Zdaj in nekdaj Ob zidu mogočnih palač      počasi      koraka berač. Ob gradu lepote čarobne utrujen  A
Zadnja luč sije še tam izmed vej, Krka se vije      počasi      naprej... Adijo, adijo!   A
Dober večer! VII Kakor labud belogrudi      počasi      plove moj čoln po gladini morjá, tiho se koplje  A
srečne te roké objeti.” Iz njega rok izmakne se      počasi,      in blizo se na prvi kamen vsede, in v trdnem  A
od nesréč se srce bráni, Ljubezen v njem      počasi      omedléva -- Gomíla pozabljívosti jo hráni  A
okno bledi žarki lune ti medlíjo, ter      počasi      lezejo ob steni: da hladijo mi duhove močne  A
v moje trudno srce. In na stenah vstajajo      počasi      temne sence z bledimi obrazi, name gledajo  A
njihovih zločinov komaj še tli ‒ Ustavljam se      počasi,      ne kesam se (skoraj ne več); in ne žalujem   A
prvem žarku gori zvezda že, že listi po parku      počasi      blede, v svojo skrivnost dušo tope ... O radost  A
daleč, daleč ni glasu, življenja ni nikjer ...      Počasi      semkaj star gospod po stezi mokri gre. Še viden  A
kaplje dežja ob okno bijo, za drugo spet druga      počasi,      težko. Zdaj pa zdaj zašumi po vrheh, z ropotom  A
/ . / stran 99 . / Potlej leto nam zbeži,      počasi,      tiho se gubi, kot da še enkrat leto vse prošle  A
šumijo, iskrijo v njem pene se in se kropijo,      počasi      in tiho tam v šumi globoki prepeva mi slavec  A
glasneje vode že šumijo, vse klije in dije, zaganja      počasi,      sklasijo se žita in se pozlatijo ‒ kaj motni  A
hej, tega komaj čakam. Potlej leto nam zbeži,      počasi,      tiho se gubi, kot da še enkrat leto vse prošle  A
... « Veter veje in      počasi      iz aleje nosi lačne dece jok! 2 | V Srbijo  A
po samotni vasi. Po blatni cesti stopa mož      počasi      ledeno mrzel dež v obraz ga bije. In skoz zastrta  A
in rožnate zarje jutranje umrle in okamenele      počasi,      počasi srca so mladostne vesele in žalostne  A
rožnate zarje jutranje umrle in okamenele počasi,      počasi      srca so mladostne vesele in žalostne sanje...  A
vseh planinah vesele pesmi zadone. Naš kres      počasi      dogoreva in drugi že ugašajo... Le vrisk pastirjev  A
poredko, čeprav smo vsi iz istega naselja.      Počasi      smo jo stegnili iz Celja in, kakor vsi, pozábili  A
Zdaj repatic že dolgo ni več k nam.      Počasi      spravljam, kar se sploh še dá pred zimo in česar  A
Stéphanie bo vsak čas tu. Spogledamo se in      počasi      grémo. Treba bo še po karto in prtljago; dan  A
splazi se v osamljen predvečer in skozi zrak      počasi      k srcu pride in mu za hip, samo za hip pokvari  A
zdaj grem, redko, sam po Mariboru. A zdaj      počasi      sem spomina sit Zdaj si kak sendvič v Pandi  A
med našimi spomini in resnico. Kar je bilo,      počasi      poradira kot kak pisar, vrstico za vrstico.  A
hudega sluteče člane družine. Od tod nas literat      počasi,      a že s slutnjami na najhujše, pripelje do grozljive  A
pozabil, pa vseeno.../ njene oči sijale so rumeno./...      Počasi      spravljam, kar se sploh še da pred zimo.Admirativno  A
Zaobjela je sobo do vrat. Šla sem      počasi      za žarkom čez pod. (To bi lahko bil naš svet  A
zakaj te živa radost mine? Kaj trudno lezeš in      počasi,      zakaj so tožni tvoji glasi? Težkó se ločiš od  A
torej, prijatelji, praznimo kupe! Ure v samoti      počasi      bežé, v krčmi večer najhitreje preteče. Žejno  A
poslala, naj pridem nocoj k njej v vas. Prav      počasi,      potihoma priti, narahlo poklicati jo! Moja ljub  A
na mojih obraslih bregovih Izdolbena struga      počasi      usiha hlapi para tisočletjem poznana Prsi okroglaste  A
V gosto kapljo se spremenim.      Počasi,      nežno kanem nate in ti prek golih listov spolzim  A
spolzim. Hladila te bom in krasila, dokler      počasi      ne izhlapim. METULJ IN VRTNICA Še včeraj popek  A
stran 24 . / SRČNI MAH Korak za korakom,      počasi      stopam v tvoj svet. Oblak za oblakom, prašnih  A
nas, kot da ga ni! Jutro naj vendarle hodi      počasi,      da naju morda še iz more zbudi. NE POZDRAV  A
zajel v svoj tolmun želja, si gledal le, kako      počasi,      še drugam sem čez brzice, čez previse se razlivala  A
Le, škripajoči sneg.      Počasi      stopam pod obokom drevoreda, od drevesa do drevesa  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA