nova beseda iz Slovenije
Pozdravljeni, gospod župan! ŽUPAN smejé, | počasi | : Veliko vas je, bratcev!Se okrene in odide | A |
Kaže, da ne bomo sami! Od desne pridejo | počasi | tri kmetice z molitveniki v rokah; sedejo tiho | A |
Kakor nevedé sta si bila segla v roko; gresta | počasi | proti levi LOJZKA: Roka se ti trese. | A |
prijatelj? JERMAN govori spočetka mirno in | počasi | : Prijatelji, na obrazih se vam pozna in besede | A |
Lojzka in Kalander odideta. JERMAN gre | počasi | k pisalni mizi in ugasne svetilko: Rajši bi | A |
In če bi vam srce olajšala ta beseda: govori | počasi | - kakor ste vi storili, bi storil jaz, nevredni | A |
Novljan vzdigne glavo, Štefan Poljanec se | počasi | in malomarno okrene na postelji POLJANEC | A |
NOVLJAN trepetaje od srda: Ne usmiljenja!... Gre | počasi | proti durim v ozadje, pusti jih napol odprte | A |
sladka v srcu tvoja ljubezen... MRVA vstane | počasi, | ne dá ji roké: Lepo spavaj, Nina... NINA | A |
DOBNIK debel, rdeč človek, govori mirno in | počasi | : Torej ti nikakor nočeš - RUDA: Ne, jaz | A |
veselo pesem ... na priliko - melanholično in | počasi | poje: ”Žaluj, žaluj, srcé močnó ...“ | A |
starec neumni, zaljubljeni, prepozno! Gre | počasi | proti levi; pri durih v domačo sobo: Gospodična | A |
FRANCKA: O ne, Maks. MAKS | počasi: | Ti, povej no, - kaj pa misli tvoj oče z Nino | A |
se mi, da je bolna; kaj pa ji je? FRANCKA | počasi: | Ni bolna... samo časih zvečer, kadar je tema | A |
Krnec odide, Francka za njim. MAKS sam, gre | počasi | proti durim v domačo sobo: Rad bi, da bi bile | A |
ovratnikom; nekoliko kratkoviden, z naočniki, pride | počasi | naprej: Klanjam se, gospodična Nina! Maksu | A |
Kaj pa je bilo z njim? ŽUPNIK | počasi | zamahne: I... no... da ste se polastili njegovega | A |
spi... oprezno, tiho... KANTOR je bil šel medtem | počasi, | oprezno proti mizi, kjer sedi Krnec, skrčil | A |
med delavci in kajžarji... s krepkim poudarkom, | počasi: | z vso stro‐gost‐jo... dene Kantorju roko na | A |
strese, z brutalnim obrazom: Spat! Francelj | počasi, | strahoma v spalnico; Kantor, s puško v roki | A |
drugemu, pavza HANA iz glavnega vhoda; pride | počasi, | trepetajoča, govori tiho, mukoma: Jezus, otroci | A |
Hana in Francka odideta na levo; Kantor gre | počasi | proti oknu. KANTOR: Pojdi v cerkev in se | A |
pogleda, pomolči, potem z resnejšim glasom, | počasi: | No, če je taka...Torej ne zamerite, da prihajamo | A |
proti nji, bi bila svetloba ugasnila ... Gre | počasi | proti ozadju.Daleč je, daleč, ne vrne se več | A |
... daleč ... daleč ... V i d a je bila tiho in | počasi | odprla duri na levi; opravljena je kakor prej | A |
DOLINAR: Milena! Milena! Od desne pride | počasi | in tiho V i d a, v temen plašč ogrnjena in se | A |
POLJANEC: Tisočkrat tisoč! Vse ozadje se | počasi | razmakne, žarka luč zasveti, prikaže se sončno | A |
kamen na prsi ... o Bog, usmili se! V ozadju se | počasi | duri odpro; Vida in Dioniz; obadva upognjena | A |
/ . / stran 74 . / UČITELJ pripoveduje | počasi | in sramežljivo: Težka je bila pot, ki sem jo | A |
prestopil prag - takó delajo hinavci in razbojniki! | Počasi | le smo ga spoznavali, po mnogih bridkostih in | A |
njegove kretnje so oprezne in premišljene; govori | počasi, | prijazno, neodločno: Oprostite, gospod doktor | A |
Kadar ostaviš gospodično Vrančičevo, pojdi | počasi | dalje, nató se odpeljeva na kolodvor. Tvoje | A |
Zakaj vas ni hotela s seboj? IVANKA: Šli sva | počasi | par korakov po tlaku, - in nato sem se vrnila | A |
od ljubice, ko šolar proti šoli. Oddalji se | počasi. | Julija se prikaže spet ob oknu | A |
Meni se mudí. LORENZO | Počasi, | sin moj!Kdor hiti, rad pade! | A |
ahvaljuje; da bila bi pač grobu zaročena! CAPULET | Počasi, | ne razumem, ne razumem.Kaj? | A |
treba jih je. Saj to je ravno ... KREISOVA | počasi, | kakor ima navado, mirno: Pardon!Zadnjič sem | A |
CANKAR plane: Ni mogoče! KREISOVA mehko, | počasi | : Res!Zdaj se spominjam! | A |
Res, čas je, da bi bila reč končana. Odide | počasi | v obednico. PETI PRIZOR G r o | A |
doktor Grozd je navsezadnje moj prijatelj. | Počasi, | s poudarkom: Toda, prosim vas, blagorodje, | A |
Ná tukaj svojo interpelacijo. In odpravi se | počasi, | ob petih je seja. GRUDEN čita: Ali nazadnje | A |
s kolom, ali plazi se po žilah, kakor strup, | počasi | in oprezno, ne opazi se, kako deluje ...Ali mislite | A |
na mizo, Gornik se je dotakne, ona jo umakne | počasi. | GORNIK nekoliko razburjen: Oprostite | A |
GORNIK: Milostiva! Se ji bliža, ona se mu | počasi | umika. GRUDNOVKA počasi, tišje: Gospod | A |
bliža, ona se mu počasi umika. GRUDNOVKA | počasi, | tišje: Gospod Gornik ...Zopet smehljaje, počasi | A |
počasi, tišje: Gospod Gornik ... Zopet smehljaje, | počasi, | zapeljivo: Vse te besede - morda so bile vse | A |
Otrok! Gornik v veliki zadregi zadaj, gre | počasi | proti izhodu. TRETJE DEJANJE Zelo | A |
življenje, čisto neumno mi je pri srcu ... To govorí | počasi, | flegmatično, z žalostnim humorjem.Pomisli, | A |
ravnokar, pred pol ure. V ospredju, govori | počasi | in zamišljeno, bolj zase. Plezal sem visoko | A |
čas, da se stvar zakrije in pozabi ... GROZD | počasi | : Milostiva, jaz vam nič ne zaupam.Ali ste prišli | A |
pod oknom: Gospod doktor, - doktor Grozd! | Počasi, | - zelo glasno, razločno, s kratkimi prestanki | A |
in KADIVEC: Z Bogom! Odideta. GROZD | počasi | proti levi: Ostavite me! ... Kdo je razbil te | A |
pojdi, če te kličejo. TONE (pristopi prav | počasi | k mizi): Andrej, kaj bi rad? ANDREJ Saj si | A |
roki v bok): Na, sedaj je pa takole. (Vsi | počasi | vstajajo in se glasno krohotajo.) Zastor | A |
To ni modro. | Počasi, | možje, in premišljeno. BATOG Tu ni ničesar | A |
Prejšnji. Tugomer ZOVOLJ Tugomera zagledavši, se | počasi | skloni pokonci in stopi korak naprej, s prstom | A |
precej strmoglav z ženitvijo v izbo priti. | Počasi | se me mora privaditi.To pa je le mogoče, če | A |
Dajte mi denar za pot! Pečarica | počasi | in zaničljivo.Veš - naj ti bo! | A |
hrabrih Teharčánov! S konja stopi Ureh jim | počasi, | Nič ne reče ‒ malko odkašljá si. V sredo méj | A |
správljalo se, Od gričev, vršíčev poslávljalo se. | Počasi | korakata móža častita. Globôko zamišljena ne | A |
II. (V pozni jeseni) Tiho še, pretrgoma, | počasi, | vendar zopet poješ, ljubi ptič. Dolgo so molčali | A |
/ Zdaj in nekdaj Ob zidu mogočnih palač | počasi | koraka berač. Ob gradu lepote čarobne utrujen | A |
Zadnja luč sije še tam izmed vej, Krka se vije | počasi | naprej... Adijo, adijo! | A |
Dober večer! VII Kakor labud belogrudi | počasi | plove moj čoln po gladini morjá, tiho se koplje | A |
srečne te roké objeti.” Iz njega rok izmakne se | počasi, | in blizo se na prvi kamen vsede, in v trdnem | A |
od nesréč se srce bráni, Ljubezen v njem | počasi | omedléva -- Gomíla pozabljívosti jo hráni | A |
okno bledi žarki lune ti medlíjo, ter | počasi | lezejo ob steni: da hladijo mi duhove močne | A |
v moje trudno srce. In na stenah vstajajo | počasi | temne sence z bledimi obrazi, name gledajo | A |
njihovih zločinov komaj še tli ‒ Ustavljam se | počasi, | ne kesam se (skoraj ne več); in ne žalujem | A |
prvem žarku gori zvezda že, že listi po parku | počasi | blede, v svojo skrivnost dušo tope ... O radost | A |
daleč, daleč ni glasu, življenja ni nikjer ... | Počasi | semkaj star gospod po stezi mokri gre. Še viden | A |
kaplje dežja ob okno bijo, za drugo spet druga | počasi, | težko. Zdaj pa zdaj zašumi po vrheh, z ropotom | A |
/ . / stran 99 . / Potlej leto nam zbeži, | počasi, | tiho se gubi, kot da še enkrat leto vse prošle | A |
šumijo, iskrijo v njem pene se in se kropijo, | počasi | in tiho tam v šumi globoki prepeva mi slavec | A |
glasneje vode že šumijo, vse klije in dije, zaganja | počasi, | sklasijo se žita in se pozlatijo ‒ kaj motni | A |
hej, tega komaj čakam. Potlej leto nam zbeži, | počasi, | tiho se gubi, kot da še enkrat leto vse prošle | A |
... « Veter veje in | počasi | iz aleje nosi lačne dece jok! 2 | V Srbijo | A |
po samotni vasi. Po blatni cesti stopa mož | počasi | ledeno mrzel dež v obraz ga bije. In skoz zastrta | A |
in rožnate zarje jutranje umrle in okamenele | počasi, | počasi srca so mladostne vesele in žalostne | A |
rožnate zarje jutranje umrle in okamenele počasi, | počasi | srca so mladostne vesele in žalostne sanje... | A |
vseh planinah vesele pesmi zadone. Naš kres | počasi | dogoreva in drugi že ugašajo... Le vrisk pastirjev | A |
poredko, čeprav smo vsi iz istega naselja. | Počasi | smo jo stegnili iz Celja in, kakor vsi, pozábili | A |
Zdaj repatic že dolgo ni več k nam. | Počasi | spravljam, kar se sploh še dá pred zimo in česar | A |
Stéphanie bo vsak čas tu. Spogledamo se in | počasi | grémo. Treba bo še po karto in prtljago; dan | A |
splazi se v osamljen predvečer in skozi zrak | počasi | k srcu pride in mu za hip, samo za hip pokvari | A |
zdaj grem, redko, sam po Mariboru. A zdaj | počasi | sem spomina sit Zdaj si kak sendvič v Pandi | A |
med našimi spomini in resnico. Kar je bilo, | počasi | poradira kot kak pisar, vrstico za vrstico. | A |
hudega sluteče člane družine. Od tod nas literat | počasi, | a že s slutnjami na najhujše, pripelje do grozljive | A |
pozabil, pa vseeno.../ njene oči sijale so rumeno./... | Počasi | spravljam, kar se sploh še da pred zimo.Admirativno | A |
Zaobjela je sobo do vrat. Šla sem | počasi | za žarkom čez pod. (To bi lahko bil naš svet | A |
zakaj te živa radost mine? Kaj trudno lezeš in | počasi, | zakaj so tožni tvoji glasi? Težkó se ločiš od | A |
torej, prijatelji, praznimo kupe! Ure v samoti | počasi | bežé, v krčmi večer najhitreje preteče. Žejno | A |
poslala, naj pridem nocoj k njej v vas. Prav | počasi, | potihoma priti, narahlo poklicati jo! Moja ljub | A |
na mojih obraslih bregovih Izdolbena struga | počasi | usiha hlapi para tisočletjem poznana Prsi okroglaste | A |
V gosto kapljo se spremenim. | Počasi, | nežno kanem nate in ti prek golih listov spolzim | A |
spolzim. Hladila te bom in krasila, dokler | počasi | ne izhlapim. METULJ IN VRTNICA Še včeraj popek | A |
stran 24 . / SRČNI MAH Korak za korakom, | počasi | stopam v tvoj svet. Oblak za oblakom, prašnih | A |
nas, kot da ga ni! Jutro naj vendarle hodi | počasi, | da naju morda še iz more zbudi. NE POZDRAV | A |
zajel v svoj tolmun želja, si gledal le, kako | počasi, | še drugam sem čez brzice, čez previse se razlivala | A |
Le, škripajoči sneg. | Počasi | stopam pod obokom drevoreda, od drevesa do drevesa | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |