počasi (501-600)

pišete zdaj novo povest?« je vprašala. »Pišem...	počasi...	« »Veste, včasih, ko sem služila na gradu	A
misli. Starec se je vrnil iz polmraka, se	počasi	spustil na svoj stolček in nalil. »Pijte	A
kozarec predenj in molče nalil. Nato je vzdihnil,	počasi	vstal, stopil k Jankcu in ga pobožal po laseh	A
praviš, da boš partizan.« »Saj bi bil rad,« je	počasi	povedal vnuk. »Ampak ne bom, da ne bodo moji	A
nestrpno vzdignil roke. Stari Blažič se je	počasi	vrnil k stiskalnici in s pritajenim vzdihom	A
je utihnila. Zadnji zvoki so padli od sten in	počasi	izdihnili v trepetajočem odmevu. Peter	A
segel po kozarcu. Otrok je stopil k njemu in mu	počasi	vzel trobento iz rok. »In zdaj boste	A
bodo prihajali okrog skale. In prihajali bodo	počasi	in vsak posebej, ker je steza zelo ozka in ker	A
bila že onstran reke. - Ura bo pol treh ... - je	počasi	prikimal.Nato pa se je zravnal in mračno rekel	A
vlačijo, krote hudičeve? Tudi če hodijo še tako	počasi,	bi že morali biti tukaj! Prisluhnil	A
je segel v žep in potipal samokres. Nato je	počasi	pobral sekiro in iz navades palcem potegnil	A
»Ata, zaigrajte!« Starec je	počasi	prijel trobento in se ozrl v Petra Majcna.	A
čez oči, nato si je oslinil debele ustnice in	počasi	vzdignil trobento. Peter Majcen je obstal	A
in se skril za debelo smreko. Črnilogar je	počasi	in skoraj neslišno prišel mimo.Bil je res suh	A
oglasil. Potrkalo je glasneje in vrata so se	počasi	odprla, preden je rekel besedo. »Javorka	A
mogel. Javorka je položila prst na usta in	počasi	zaprla vrata.Nato je stopila k njemu in molče	A
Prebral je še enkrat in še enkrat, šele nato je	počasi	vzdignil glavo. Stala je komaj dva koraka	A
vznemirjen, da se ni niti oglasil. Vrata so se	počasi	odprla - in prikazal se je Črnilogar.	A
sredi ceste. Peter Majcen se je ustavil in se	počasi	ozrl okrog sebe.Kmeta ni bilo nikjer.	A
in pisalni stroj ter se vrnil v pristavo.	Počasi	je odprl vrata v spalnico in v temo povedal	A
»Vse je končano!...«	Počasi	je krenil po drevoredu.Ravna debla so stala	A
in se brez sleherne misli zamaknil predse.	Počasi	se mu je nekje daleč v gluhi glavi oglasila	A
in se umaknil, toda obstal je in počakal.	Počasi	so stopili v krog svetlobe stari Blažič in Črnilogarica	A
je rekel s stisnjenim grlom, se obrnil in se	počasi	pogreznil v temno noč. A noč le ni bila	A
„Primi!" je velel ječar. Martin je	počasi	stegnil roki in prijel v levico majoliko, v	A
je divje bučala in cvetje je padalo z oken.	Počasi	pa je praznik mineval, igralci so umolknili	A
tudi nerazumljiva. Zdaj v zadnjem dejanju pa je	počasi	tudi zanje dobivala svoj smisel, katerega sicer	A
iz hiše, majal z glavo in stopil na polje.	Počasi	je njegova domačija spet zrasla pred njim.Slika	A
Tako daleč je bilo vse.	Počasi	je prihajalo bliže.Spoznal je ženo, otroke,	A
nihče zadrl nad njim »Vergatterung!«, se je	počasi	odpravil po ulicah.Deževalo je.	A
Ukrajino in na prostrane njive. Iz teh njiv je	počasi	zrasla njegova domačija.Kako lepo bi bilo, imeti	A
se je nagnil nadnjo in jo poljubil. Tako je	počasi	vse dozorelo.Nekega dne je prišla k Obrekarjevim	A
pajčevino ovešeni steni so romali odsevi žarometa.	Počasi	so se otroci privadili granat in brnenja letal	A
Jakob je videl vso to pregreho, toda ne dolgo.	Počasi	se je tudi sam privadil.Zdelo se mu ni nič posebnega	A
zamaknil v debele konice svojih umazanih škornjev.	Počasi	je snel zamaščeno kučmo z glave, oslinil žuljave	A
cunje so bile gnile, prsti razjedeni od znoja.	Počasi	je potopil noge v vodo.Noč je bila svetla.	A
nasul ščepec tobaka na hrbet roke, previdno in	počasi,	ter spet posmrknil. »Doma si bil, kaj	A
da bi kar nenadoma planil v hišo. Hodil je	počasi,	da bi ga kdo ne opazil.Stopil je v kuhinjo,	A
pomencal oči in šele potem se je ščajmal.	Počasi	so se risali pred njim prizori zadnjih dni.	A
vedenjem vse pokvaril. Da, in še odpustil bi ji	počasi.	Nanca je šla in s tem je dovolj jasno povedano	A
da se igra z njenim otrokom, zato je pankrta	počasi	položil na tla.Otrok pa je vstal in ga kar naprej	A
da jo je lahko slišal. Mraz ga je oblival,	počasi	je izgubljal potrpljenje in je slednjič zrogovilil	A
V zvoniku bije ura osem. Udarci se	počasi	razlivajo v mrko jutro in vsi vedo, da je napočil	A
Negretti požene otroke na gredice. Otroci stopajo	počasi	in zelo previdno, da bi se ne zbodli na strnišču	A
bližajo v dolgi vrsti. S težkimi koraki se	počasi	zvrstijo, se vstopajo drug poleg drugega, si	A
zapret kurnik, ki je bil za hišo. Dragič je šel	počasi	okrog dveh vogalov hiše in je tudi počasi zaprl	A
šel počasi okrog dveh vogalov hiše in je tudi	počasi	zaprl vrata, toda kakor hitro je spustil zapah	A
Strmi in strmi. „Kaj je to?" se	počasi	vpraša. „To je nebo," mu pove zavest	A
telovnika, izvlekel malo vijoličasto steklenico, jo	počasi	odmašil in poškropil po nageljnih.Po sobi je	A
Stopil sem k njemu.	Počasi	je odtrgal roko od sebe in jo dvigal k meni	A
okrenil k vratom. »Pssst, počakajte,« je dejal	počasi.	Prijel je s svojo suho roko, na kateri so se	A
Proti poldnevu se je zrak zgostil. Nebo je	počasi	potemnevalo. Pričakoval sem nevihto.	A
oglašali po strehah. Strmel sem v mladiko, ki se je	počasi	odmaknila in se polegla čez Garibaldijev spomenik	A
kjer so se mu nabirale znojne kaplje. Nato je	počasi	vzel v roko oglodano in počrnelo leseno žlico	A
ogledal od vseh strani ter jo šele nato prav	počasi	potisnil v postano kislo zelje.Toda zajel ni	A
kretnjo roke povedala, naj se je nikar ne dotika.	Počasi	je dvignila hčer, ki se je potem že sama zravnala	A
stoji žena pred njim. Nato je mirno odkimal in	počasi	sedel. »In tudi ti si bil v vojski‐iii	A
ni črhnil nobene. Stopil je na cesto in začel	počasi	prekladati trde noge.Prav nič se ni spraševal	A
razsvetljenimi okni podobna majhni ladji, ki si	počasi	utira pot skozi meglo in drsi iz doline.A ko	A
za izlizano kljuko in pritisnil. Vstopil je	počasi	in previdno, a težka vrata so mu smuknila iz	A
- in lahko daleč pride. Da me razumeš!« je	počasi	in s precej mračnim poudarkom povedal Okrogličar	A
pismonoša pa je udano prikimal. »Vidiš ...« se je	počasi	dramil pijani kmet ter začel brbrati s svojimi	A
stegnil svojo dolgo roko, preložil liter in	počasi	povlekel k sebi krčmarjev klobuk.Dvignil ga	A
strani, ga spet položil predse in pogledal vanj.	Počasi	je snel z glave svoj klobuk, najprej dolgo gledal	A
poveznil na glavo, klobuk Mojega Jezusa pa je	počasi	porinil pred pismonošo, ga pogledal z motnimi	A
»Šleva!« je zaničljivo prhnil v pismonošo,	počasi	prijel zamaščeni krčmarjev klobuk in ga tako	A
začel otirati obrvi. Okrogličar si je nalil in	počasi	izpil.Potisnil je kozarec daleč od sebe in skoraj	A
pismonoši, mu položil težko roko na rame in	počasi	pokimal: »Hudo je, hudo ... človek ti	A
sleherne misli o času. Prijel je kozarec in ga	počasi	izpraznil.Nato je izpraznil še enega.	A
Nato je izpraznil še enega.	Počasi	ga je tesneje in tesneje objemala prijetna in	A
skrivnih hodnikov in golobradih kadetov in se tako	počasi	skrhala ter se vrnila na stara leta v Trst,	A
dne z vsem stebrovjem in obilno Venero vred	počasi	zgrudi in zaduši v smolnatem cestnem blatu.	A
končavajo svoja razmišljanja s tem, da se bo	počasi	že vse uredilo v njihovo dobro in prid.Večerja	A
svojih let, si delijo prve poljube in se tako	počasi	vsi približavajo rešitvi problema Evinega jabolka	A
sila ponosen nanjo; očisti jo vsak večer, jo	počasi	prižge in ko plin z glasnim brenčanjem gori	A
vase, se sklonila k moževim nogam in začela	počasi	razvozlavati jermene.V sobi je bilo tiho, otroci	A
bi jo najbrže. Hrepenenja so v njej naraščala	počasi	in so bila brez večjega poudarka in sile; prihajala	A
je, dobro zaslužil, se poročil s Tržačanko,	počasi	zanemaril svojo govorico in svoje navade.Delal	A
970827090224 .. . / hiša.491 . \/ Chriznich se	počasi	skloni - prej seveda nekoliko privzdigne hlače	A
vselej dve debeli solzi pripolzeli iz oči in	počasi	drseli čez poraščeno lice; obrisal jih je z	A
nobeno veslo ob veslo ne bije:	počasi	ribiči v breg gredo, počasi z glavo	A
zahrešči. počasi ribiči v breg gredo,	počasi	z glavo povešeno in težka bol z obrazov	A
slutijo usodo, ki jih čaka, kako	počasi	proti njim koraka. - - - - - - -	A
nasmeškom premeril izpod obrvi. Potem se je tudi sam	počasi	sklonil, pobral tram in ga zagnal skoraj na	A
glasen in prešeren kakor že zdavnaj ne ter se je	počasi,	toda stanovitno bližal tistemu velikemu trenutku	A
»Rekli bi, da ga je ponoči jahal hudič,« je	počasi	povedal kovač. »Hahaha!	A
mama. Kamen se mi je kar odvalil s srca in	počasi	sem se pomiril. »Snamem ga!« sem si	A
Si že kaj takega sanjal.«	Počasi	sem se zavedel, da sem res samo sanjal.Že sem	A
s kolom vrgel v reko. Skoraj mrtvi tok ga je	počasi	zanesel do brzice, tam pa se je zavrtel, kakor	A
Malim fantkom se zmeraj godi krivica; tako	počasi	rastejo in še bolj počasi dozorevajo.	A
godi krivica; tako počasi rastejo in še bolj	počasi	dozorevajo. Iz vasi do svojih samotnih	A
stari mornar. Vzel je pipo iz ust in jo začel	počasi	iztrkavati ob kamen, ki je ležal med dvema hrastovima	A
vendar ima lahko tudi kamen svoje življenje,« je	počasi	rekel.»Preden se je prikotalil do sem, je gotovo	A
usta. Potem se je zagledal v oblake, ki so	počasi	drseli proti gori Rodici, in sklenil, da ne	A
pipo, jo prižgal, potrepljal kamen in začel	počasi	pripovedovati. »Recimo, da je ta kamen	A
bilo sram govoriti o ljubezni. Pa vendar je	počasi	povedal. »Rad bi, da bi bila dva in da bi se	A
čutil je v sebi, kako bi se v njenem objemu	počasi	zmehčal, se razsul in se združil z njo.	A
je zdaj tudi tukaj že trideset let. Vidite,	počasi	se pogreza v zemljo in mah ga obrašča.Tako blizu	A
pravljice nimajo srečnega konca,« je rekel mornar in	počasi	odšel mimo njive cvetoče ajde proti zlatim vrbam	A
takrat se je vedel zelo bojazljivo in previdno.	Počasi	in neslišno je odprl vrata v trgovino, jih zaprl	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani