počasi (401-500)

glavo. Božal ji je lice s svojim licem in se	počasi	sklanjal, da bi ona ne stala na koncih prstov	A
kapuce se je nabral debel kanec dežja. In ona je	počasi	sklonila glavo pošev in s poševnimi očmi opazovala	A
domačega kraja. Domá, kakor da so se prvine	počasi	in podtalno nabirale in dozorevale; oddaljeno	A
»Sem, sem.« In	počasi	je začel odvijati vrečo in se odpravljati; presneto	A
podedovane lastnosti niso zmeraj odločilne.	Počasi	se je mesečina začela gostiti in postajati modrikasta	A
zemlje v zalivu pod steno. Kolesar je zdaj	počasi	lezel po rebri navzgor, in on je pomislil, da	A
poševno vzpenjalo in skoraj viselo. Snel je	počasi	njeno roko s svojih ramen in jo potem objel	A
Zdi se mi, da bi rad vse še enkrat pregledal,	počasi	in vestno; rad bi, da bi ne imel nikamor oditi	A
oglušila ljudi, da se jim zdaj s svobodo zelo	počasi	vrača vid in sluh in tip. »Pa si rekel včeraj	A
prav nad tem, kar hoče ona slišati. Luciana je	počasi	vtaknila prste svoje roke med njegove prste	A
samogibno je odtegnil roko z njenega pasa in	počasi	oprostil svoje prste njenih prstov.Nič hotenega	A
si je želel, da bi bil samo dober z njo, in	počasi	je zanihal z glavo, da bi njegova misel šla	A
tvoja,« je še rekla čez čas, kakor da je v sebi	počasi	prebrala še zadnji zaključek. Gledala je kvišku	A
uresničiti odrešilno ljubezen. A potem se je	počasi	prepričal, da bi v nekdanji deportiranki težko	A
v kuhinji ni bilo naročil, zato se je kuhar	počasi	sprehodil in nazadnje prisedel k njegovi mizi	A
gledal stran, kakor da . /\ .. stran 212 . \/	počasi	tudi z nihanjem svojega zgornjega telesa omamlja	A
potegnili mostiček na krov, da se je bok začel	počasi	odmikati.Tedaj je priteklo dekle in se ustavilo	A
pogledi teh razprtih belih oči, je pomislil, a	počasi	bosta sonce in dež izlizala kričeče rane. Tako	A
okroglimi kamni. Luciana je šla prva, on je	počasi	vodil navzdol njeno kolo in krepko stiskal zavore	A
Videti je bilo, kakor da nemo opazuje, kako zaton	počasi	odnaša svetlobo, a on je vedel, da ne vidi zatona	A
da se bo človek prebudil,« je čez čas rekla	počasi,	kakor da bi se bala izgubiti nit svojega ugovora	A
da se na tihem hahlja, njeno telo pa postaja	počasi	težje in težje. Imel je dlani uprte v prod;	A
ki so se upirale v prodne kamne. Tedaj je	počasi,	po tihotapsko skušal izmuzniti desnico, da bi	A
in ga pomlaja, centimeter za centimetrom; in	počasi	je postajal tudi on mlad kakor ona na samotnem	A
kamni!« Tedaj je izpustil njeno zapestje in	počasi	vtaknil roko pod njen pas, tako da so kamni	A
na jezero. Videti je bilo, kakor da svetloba	počasi	in neslišno odteka z jezerom iz široke doline	A
Čez čas pa je živo rekla: »Nalašč so vozile	počasi!	« Vedel je, da je ne sme ne spodbujati ne spraševati	A
bila kakor vsa prozorna, k meni pa so prihajale	počasi,	zelo počasi, debele ustnice.‚Poljubi me!’ je	A
prozorna, k meni pa so prihajale počasi, zelo	počasi,	debele ustnice.‚Poljubi me!’ je šepnilo prav	A
krepkeje objel njen pas, potem pa njena ramena in	počasi	obračal njeno glavo, da ne bi več tako strmela	A
tiščala obraz k njegovemu tilniku, a njeno telo je	počasi	zgubljalo trdoto. »Kaj nisem prav naredila,	A
dlani spet oklenile njegovega vratu, je smehljaj	počasi	začel zapuščati njene oči; zdelo se je, da je	A
Ko je postrežnica zaprla okno in šla, sem se	počasi	skobacal iz postelje, postavil svoj okostnjak	A
na mizo ter jih začel razporejati natančno in	počasi,	čeprav je skoraj drgetal po tistem lepem trenutku	A
roka, ki se je kakor počrnelo in grčasto poleno	počasi	vzdigovala in padala v beli sončni luči.	A
Jernej! - je zakričala žena z jezo in strahom.	Počasi	se je vrnil k njej. - Poslušaj, Marjana	A
»Hm, kajpak,« se je popraskal kmet ter nato	počasi	stegnil dolgo golo roko skozi okno in pomahal	A
No, pa nič zato.« Popraskal se je in	počasi	dodal:»A ker je že prišlo do besede, vam lahko	A
še zmeraj odsotno vprašal Peter Majcen, ki je	počasi	zlagal papir na miznico. Kmet je spet	A
Prižgal si je cigareto in potegnil k sebi mapo.	Počasi	in skoraj slovesno jo je odprl ter v svoji prešerni	A
nosi v sebi svet, ki ga še do smrti ne spozna.	Počasi	se odpirajo meje novih, neznanih dežel. In zdaj	A
V tem ozračju bo nekaj, kar mi ne prija...«	Počasi	se je ozrl okrog sebe.Suhi, odsekani udarci	A
otožna narodna pesem... In zvok trobente plava tako	počasi	in tako nežno skozi gozd!Kakor vzdih.	A
skoraj nevidnih krilih ter v plemenitih lokih	počasi	zavijal med debli in si rezal pot skozi stebre	A
njim. Vzdignila je bele roke k vreči in jo	počasi	odložila na parobek.Odvezala si je ruto in zaplahuta	A
res lep in svetel, lep in svetel kakor dekle.	Počasi	je stopila k njemu in se ozrla v njegovo krošnjo	A
je lahkotno izginjala za naslednjim ovinkom.	Počasi	je stopil k javoru.Res lepo drevo.	A
Pod njim se je vijugal potok. Voda je tekla	počasi	in neslišno kakor olje.Onstran potoka se je	A
mokrih oči srečno plava bel oblaček... Temnikar se	počasi	zlekne na hrbet in poišče oblak na nebu, posluša	A
zaprede Tilčka, a oživi samo njena bela roka, se	počasi	vzdigne, se rahlo spusti na njegove prsi in	A
se je svetlikal pas mirne Krke, ki je tekla	počasi,	kakor bi se med temnim zelenjem res sprehajala	A
pognal iz trave in skočil vanjo. Voda se je	počasi	umirila in na zelenkasti gladini je vztrepetal	A
Temnikar se ni več ozrl.	Počasi	je zaprl vrata za sabo in je bil na tihem zadovoljen	A
valovih - kakor zastor, ki se odgrinja - in se je	počasi	izgubljal na levo in desno stran, v mir in tišino	A
soku, da so stare korenine utrujene - takrat	počasi	spušča list za listom v tolmun, ki pa ni več	A
Peter Majcen se je grenko nasmehnil in si	počasi	prikimal: »Da, dragi moj gaber, čas	A
vrsti po zasneženem polju, kakor bi se črna kača	počasi	zvijala po belem pesku.Mrzlo zimsko sonce je	A
kakor uročena zastrmela v črno kačo, ki se je	počasi	in neslišno plazila proti hiši. - Zdaj	A
kakor peščena puščava. In po tisti puščavi se	počasi	in neslišno plazi črna zver, ki bo razdejala	A
izginila za obronkom Dolenje njive, kakor bi se	počasi	zarila v lesketajočo se belino.Temnikarica je	A
vrnil: trdna in nema. Zravnala se je in prav	počasi	stopila v izbo.Sin je sedel pri klopi.	A
Tone je švignil kvišku kakor vzmet, Justina je	počasi	spustila klinčke iz rok. - Ne! - se	A
je za hip, nato pa je vdano razširila roke in	počasi	stopila k peči. - Tukaj jih bom počakala	A
nato se je ozrla na uro. Ura je škrtnila in	počasi	odbila osem udarcev.Temnikarica je stegnila	A
daj večni mir! - je rekla v tišino in se prav	počasi	pokrižala. - Ti mu ga nisi dala! - je	A
se odtrgali od kače in z naperjenimi puškami	počasi	gazili proti hiši.Prekleta strešnica se je prihuljen	A
Zaplatarjev, ti si še upaš reči mati? - ga je prav	počasi	vprašala Temnikarica.- Čudno, da ti jezik ne	A
obrnil in zasekal sekiro v tnalo. - Vem! - je	počasi	prikimala.- O, vem!	A
v mrzlem nasmehu pokazala zlate zobe in se	počasi	obrnila k svojemu laškemu pribočniku.	A
žlico, ki je z votlim ropotom padla na tla.	Počasi	si je snela čelado; prikazala se je okrogla	A
okrogla in popolnoma gola lobanja. Prav tako	počasi	si je snela črna očala in iz globokih vdrtin	A
Otresla se je njegove roke, se spustila na tla in	počasi	potegnila suknjo z Jerneja.Po vsem telesu so	A
strešnica in se vrnil v izbo. Temnikarica se je	počasi	pobrala, nepremično obstala zraven ure in se	A
užitkom ogledala izbrane podobe in jih nato	počasi	spravila v usnjeno torbo.Potem si je poveznila	A
komolcem brisal znojno čelo. Nemška smrt si je	počasi	natikala rokavice in se mu režala z zlatimi	A
dlan na čelo in na lica, nato pa ga je spet	počasi	pregrnila z njegovo staro avstrijsko vojaško	A
za vrata po brisačo, zaplahutala z njo in mu	počasi	pokrila glavo. - Saplater! - se je oglasi	A
tako ukazujoče, da je vztrepetal in odskočil.	Počasi	je vstala in si otepla sneg z obleke. Čutila	A
zaganjali više in više proti strehi. - Kako	počasi	gori! - je pomislila Temnikarica. In	A
skali v pobočju, se je z laškim pribočnikom	počasi	spuščala na dvorišče.Obstala je pri črnem tnalu	A
čaka. Sama se je odtrgala od ograje, ter se	počasi,	a s trdnimi koraki spustila po obronku.Ko je	A
zobe in slovesno prikimala. Temnikarica se je	počasi	spet obrnila k tnalu. Nemška smrt se	A
Vrtoglavica je minila. Z obema rokama si je	počasi,	a trdo poribal obraz in se nato ozrl okrog sebe	A
pločevinasti, zarjaveli in popolnoma negibni.	Počasi	se je s pogledom spustil v dolino do zelenega	A
je bilo jasno, a prazno, popolnoma prazno.	Počasi	je šel s pogledom od obzorja: sinjina, sinjina	A
zamrmral in zmrazilo ga je še enkrat. Srh mu je	počasi	pregomazel vse telo in minil.In ko je minil	A
»Preveč strahotno...« Izpod čela in prav	počasi	se je ozrl v levo pobočje in njegov pogled je	A
med neštete plasti svoje sinjine. In zdaj jih	počasi	spušča umetnikom v duše, in jih bo spuščalo	A
Temnikar je prigazil na Rejčev laz. Gazil je	počasi	in nekam utrujeno.Bil je videti starejši in	A
neznanega ognja in po okamenelih licih sta mu	počasi	drseli dve solzi. Dve solzi sta drseli	A
moj hramček bo zaprt!...« Starec je govoril	počasi	in raztreseno, pel pa je očitno nevede in nehote	A
pa pojdiva...« je vzdihnil starec in se prav	počasi	zravnal, da ga ne bi preveč zabolele stare kosti	A
nenadoma zagledala tujega človeka. »Midva,« je	počasi	prikimal ded.»Midva trobiva...«	A
privadil,« je mirno zategnil. »Saj veste, uho se	počasi	privadi...Ali pa je nemara že naglušen.	A
Pa kaj hočemo, je že tako!	Počasi	vse opeša.Nekaterim prej, drugim kasneje; nekaterim	A
»No, pa kaj hočemo, je že tako!...«	Počasi	je odprl težka, okovana vrata, ki so presunljivo	A
stiskalnice rjavo, precej obtolčeno majoliko in	počasi	stopil k sodom.Zaslišal se je votel udarec,	A
Udaril je po vehi, da je votlo zabobnelo, in se	počasi	vrnil k stiskalnici.Vzel je v roke umazan kozarec	A
Majcen je spet krenil z otrokom po stezi in se	počasi	vrnil.Ko je šel mimo vrat, je prisluhnil razgovoru	A
Obrnila se je, si s predpasnikom obrisala oči in	počasi	stopila k Petru Majcnu. »Ali pišete	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani