nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Hrepenenje, poved v sobesedilu:
- V predelu, na postelji leží napol in napol sloní Štefan Poljanec; golorokje, brez telovnika in v nogavicah; njegov obraz je zelo upál, očí leže v globokih jamah; redka, tenka, svetla brada ga dela starejšega; tudi roké so tenke in koščene Ko se vzdigne zastor, potrka nekdo zelo močno na desno steno v predelu. Peter Novljan vzdigne glavo, Štefan Poljanec se počasi in malomarno okrene na postelji POLJANEC zakliče v steno: Kaj je, Damjan?
Za steno, kakor iz daljave, se čuje glas, smehu podoben NOVLJAN se vzdigne z vsem životom, govori z vzburjenim, kakor prosečim glasom: On ne vé - kakó bi on vedel?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani