počasi (901-1.000)

začne glasno biti. Kutschera se namrši in se	počasi	ozre v uro. Nemški vojak takoj skoči k steni	A
Orel mu pogleda naravnost v oči. Kutschera	počasi	dvigne orokavičeno roko in naperi revolver vanj	A
dvigne orokavičeno roko in naperi revolver vanj;	počasi	ga bliža k njegovemu obrazu in ga hkrati motri	A
začne drseti ob njem. Očka Orel jo objame in jo	počasi	spušča na tla, nato poklekne k njej in se sklanja	A
»Nejc! ...« Nato	počasi	zapre oči in izdihne. Očka Orel jo s	A
zadere: »Alzati, carogna!« Očka Orel	počasi	vstaja.Noge se mu tako tresejo, da se mora z	A
pod rebra, a očka Orel se niti ne zmeni zanj.	Počasi	vstane, se zravna in ostro pogleda Kutschero	A
Der kleine? ...« se strupeno nasmehne pribočnik,	počasi	dvigne roko in ga udari po licu. Boris	A
A samo za trenutek.	Počasi	se spravi na kolena, nato se z roko prime za	A
stopnicah, a Boris se ujame za ograjo in se	počasi	spušča nizdol.Narte ga čaka pred stopnicami	A
zadnjo besedo, se zlecne, zahrope in se začne	počasi	sesedati. »Drejc!« zahlipa Boris in	A
pokliče z obupom v glasu. Nato onemi in si	počasi	potegne titovko z glave... »Stric!« glasno	A
okrog brda in prinesejo dve nosilnici, ki ju	počasi	položijo na tla pred Sovo in Borisa.Na zadnji	A
zahlipa Boris in poklekne k njemu. Sova ga	počasi	dvigne in ga pritisne k sebi.Nato se zravna	A
stoji nepremično in ga otožno gleda. Sova se	počasi	dvigne, si briše roke ob hlače, si potegne z	A
pred njim, ga dolgo vprašujoče gleda, preden	počasi	potoži: »Pet dni je že, pa jih še ni	A
se zdrzneta in se ozreta. Boris in Sova se	počasi	bližata. »Nančika! ...	A
Korpus kliče!« Stane mu pokima, nato	počasi	spusti iz objema Nančiko in Tildico, potreplja	A
grmovja se prikažejo nemški vojaki v čeladah in se	počasi	in tiho vzpenjajo po pobočju. Četa četnikov	A
nato stisnjene ledene oči - nemški ostrostrelec	počasi	pomeri in sproži. Tonetu omahne glava	A
strmi navkreber. Nenadoma se mu oči zaiskrijo;	počasi	pripravi brzostrelko in meri. V pobočju	A
Sova in Boris, gre navkreber, nato se cesta	počasi	prevali. Boris se dvigne in vzneseno	A
rahlo vetrovni noči sem se vračal iz Pirana.	Počasi	sem se vzpenjal navkreber po ozki in strmi ulici	A
Bilo je vse tiho.	Počasi	in po prstih sem stopil mimo stebra, in sam	A
nato pa je z nenavadno lučjo v kalnih očeh	počasi	in slovesno povedal: »Tantadruj, poiskal	A
je zazdelo, da ga od daleč kličejo glasovi.	Počasi	je odprl oči in začudeno pogledal okrog sebe	A
previdno bližali in ga z rokami vabili k sebi.	Počasi	in z muko se je odtrgal od raskavega debla in	A
Navzdol!« je pribil in nato s kostjo v roki	počasi	in nazorno objasnil s kretnjo in besedo:»Navzdol	A
kmalu šla navzdol, še malo po ravnem, potem pa	počasi	v zemljo.« »Ne počasi!	A
malo po ravnem, potem pa počasi v zemljo.« »Ne	počasi!	Naravnost!« je zagrmel Luka in s kostjo navpično	A
stražmojster Dominik Testen je sunkovito odpahnil mizo,	počasi	vzdignil svoje zavaljeno telo ter se nato s	A
Župniki so na mah prenehali peti. Odprli so oči,	počasi	zasukali glave ter pogledali tako začudeno in	A
je še enkrat in zelo hudo zamajala, nato pa	počasi	izginila.Z njo je izginil tudi snop zlate luči	A
se tiho premaknili za njim. Šli so po prstih,	počasi	in potuhnjeno, kakor bi se bližali nevarni zveri	A
»Da bi bil res zvezdni utrinek!...«	Počasi	sem šel iz borovega gozdička, po vojaško pozdravil	A
potegnila iz doline svoj široki plašč ter ga vlekla	počasi	više in više skozi hoste in čez gmajne na visoke	A
umrla v vsej svoji mogočnosti. Cerkev se je	počasi	izpraznila, samo Kobilčer je ves trepetal in	A
kajti mlade svate so začele srbeti pete in so že	počasi	kapljali po stopnicah v izbo.Prva sta prišla	A
mizo. Spočetka je samo nekoliko pobrenkaval,	počasi	pa jo je spet krepko urezal. »No, pa	A
drobili kruh v toplo kavo in gledali v mizo.	Počasi	se se odprla vrata.Vstopila je Ruparjeva Zora	A
zakristiji, Vrtačarji pa se pomikajo iz cerkve.	Počasi	nesejo svoje mrke glave mimo tršate starinske	A
Pozibava se zdaj na prstih, zdaj na petah in	počasi	vrti svojo nadišavljeno glavo kakor petelin	A
prostor med cerkvijo, obzidjem in tlakovano potjo.	Počasi	se mrka glava bliža mrki glavi. Fantje si molče	A
doline razločno slišati Trohovkin klopotec, ki	počasi	in nekam zlovešče udarja po počeni kosi:	A
In res ga najde. Prav	počasi	sname očala in se zamakne v cerkvena vrata.	A
store. Zganejo se, stopijo na travo ter se	počasi	pomikajo v senco mogočne lipe.V gluhi tišini	A
klekljajo, ker nimajo dovolj mirnih rok. Prav	počasi	zalijejo rože v loncih ter osmukajo že ovenelo	A
vekomaj. Matere pomivajo posodo, pomivajo jo	počasi	in skrbno, da bi ubile čim več časa.Ko obrišejo	A
z obema rokama zajemajo dojenčka ter z njim	počasi	krenejo na polico nad hišo, k vrtičku, ki se	A
se, hudiči! Vsi so se potuhnili in čakajo,«	počasi	misli Cene in se ozre v šolo. Pri odprtem	A
zmaje z glavo, nato prime metlo za ročaj in jo	počasi	vleče za sabo po pločniku.Preden stopi v obokani	A
stopali, se že pojavi na cesti Žuželjčevka.	Počasi	preklada svojo veliko rdečelaso glavo z ramena	A
je umaknil nagubani obraz poštarjeve matere.	Počasi	se približa k svojemu sinu, ki leži na postelji	A
lahko navzoči pri tako redkem dogodku. Kmetje	počasi	postavljajo noge čez visoki, oglodani prag ozkih	A
gromko ukaže Usadar. »Oslo ...« ponovi Žuželjč, se	počasi	dvigne, gre in prinese oslo. »Jur, vrvi	A
»Tako. To smo opravili,«	počasi	in turobno reče Rejc, ki je bil vse popoldne	A
trde roke. Te roke so zdaj brez dela, zato jih	počasi	položijo na hrbet, k počitku; v njihovih srcih	A
suhem vrhu je privezan stari klopotec; obrača se	počasi,	toda nekam nemirno, kakor bi iskal zraka, ter	A
minila. Trohovka je vstala in se začela prav	počasi	premikati. Segrela si je lonček mleka, a srknila	A
ji je spet začelo vrteti v glavi. Hodila je	počasi	in previdno.S palico je otipavala stezo, ki	A
sprejele tudi odprte, mokre oči. Trohovka se je	počasi	dvignila ob palici in se naslonila na vrbo.	A
utegnila, ker se je zamaknila v palico, ki se je	počasi	obrnila in odplavala po reki. Zdaj je	A
zato si je rekla, da mora hoditi zelo zelo	počasi,	in je hodila počasi. Dolgo je lezla po strmi	A
da mora hoditi zelo zelo počasi, in je hodila	počasi.	Dolgo je lezla po strmi stezi, ki se je dvigala	A
je rasel pri plotu njenega malega vrtička, se	počasi	pomaknilado hrama, ki je bil pod izbo, in odvezala	A
rekla in obstala. Naslonila se je na zid, si	počasi	dala koščeno roko nad oči in pogledala v suhi	A
Tak! ...« je zaklopotal klopotec in se nato prav	počasi	zasukal na zahodno stran, kakor bi si hotel	A
In jih je zbrala.	Počasi	je vstala in sedla.Toda zdelo se ji je, da je	A
jasne slike še ni utegnil postaviti pred oči.	Počasi	pa se je slika le zarisala:Trohovka je zagledala	A
Pred hišo stoji visok poletni dan.	Počasi	obrača težke in žgoče opoldanske ure, ki so	A
okvir fotografije pokrije okvir vrat - in Čar se	počasi	dvigne s parobka.Trohovka se prav nič ne ustraši	A
je prišel, da bi jo pripravil za zadnjo pot.	Počasi	zapre oči in čaka, kdaj bo začutila dotik na	A
ureži!« se oglasi Temnikarjev Nac. Venček si	počasi	oprta naramnice, prekriža kolena in potegne	A
nekaj priletnih žena. Venček spočetka igra	počasi,	potem pa mu prsti začno vedno hitreje prebirati	A
ukaže Lojz. Barbaron se	počasi	zgane, se pomakne na sredo izbe in skloni debelo	A
šlo drugače, ti bomo zbrali za novo kravo,«	počasi	pove Temnikarjev Nac. »Boste?« tako	A
Žuželjčevka, da vse na mah obstane in utihne.	Počasi	zasuče svojo rdečelaso glavo ter gre z vprašujočim	A
zibala in roke sem imel uklenjene, zato sem le	počasi	stopil na mostiček.Agenta sta me priganjala	A
razgrnil robec, da bi se posušil. Četverokotnik je	počasi	potoval po celici.Pomikal sem suknjič z robcem	A
na bridkem četverokotniku zlate luči, ki je	počasi	romal po celici, a je le hitro, prehitro priromal	A
Zdaj nisem več zdržal.	Počasi	sem se premaknil, da bi mu prišel za hrbet in	A
mi je kar zagabilo. Toda glej, slina se je	počasi	razlila in na gladini se je prikazala mavrica	A
v vrbje. Potem pa se je nagnil in spet prav	počasi	spustil svojo slino v tolmun.Mavrica se ni več	A
»Da, tako je!«	Počasi	se je obrnil, pomlel s čeljustmi in spet pljunil	A
Spet sem se ozrl za Temnikarjem.	Počasi	je izginil med drevjem sadnega vrta.Tedaj sem	A
gaj. Pod srebrnozelenim obokom košatih vrb sem	počasi	šel do izvira Skopičnika.Tam sem sedel na skalo	A
odtrgal Vladimirjeve tresoče roke od sebe.	Počasi	sta ga postavila čez prag in zaprla vrata.	A
podzavestno je še čutil bolečine prejetih udarcev.	Počasi	se je posedel ob zidu na mokra tla.	A
hleb kruha in odšli. Vladimir se je zavedal	počasi.	- Kakšen dan je danes, je pomislil.	A
Naslonil se je na steno.	Počasi	se je sesedel. Roka je izpustila kozarec, ki	A
se je prisrčno zahvalil, rekel zbogom in se	počasi	napotil v gozd. Ko se je spenjal v hrib	A
snel klobuk, odnergal svoj »Hvaljen Jezus« in	počasi	izblebetal, da se je »ta hudič, ta Poviškaj	A
lahko ogleda, ni takoj planil s stola, pač pa je	počasi	dvignil glavo in bevsknil vanjo, kaj naj si	A
Saj, saj bom,« je zamrmral Venček. Zinka je	počasi	vstala, stopila v kot še po dve jabolki ter	A
vendar kristjan; otrok da ni zdrav, potrpi naj,	počasi	se mu bo že odprla glava. »Kristjan	A
opravljena,« je veselo zaključil. Marjanca je	počasi	prišla k sebi in doumela, o kakšni rešitvi Venc	A
vase kakor star sod na soncu. Potem je bolečina	počasi	prešla.Srcé mu je napolnila žalost in v njej	A
Zinkina podoba. Odtis hlačnega gumba na stropu je	počasi	izginil, Vencu se je zameglilo pred očmi, dolge	A
in si šla z zalito roko čez oči. Potem se je	počasi	dvignila, da bi ponovno razmislila o tej nerodni	A
Previdno je položil roko na svetlo kljuko in	počasi	pritisnil.Vrata so zaškripala v razjedenih tečajih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani