opat (601-700)

Štepiči.« »Iz vsega srca vam hvala, gospod	opat,	« je Trlep odgovoril. »A jaz še prosim, če je	A
teče brez spotike in zadrege. »Oče Trlep,« je	opat	dejal, »lepo si se spomnil rajnkega očeta, ko	A
ga peče, siromaka,« je mislil. »Če bo pater	opat	znal ravnati z njim, bo prav za oba.« Čuvaj	A
samoglave prepirljivosti, vse obenem. »Pater	opat	nas je povabil na novo mašo,« se je Štepič hvalil	A
ji v hiši povedala vse prav po vrsti, kaj je	opat	storil za Janeza in kaj je še obljubil; le gledala	A
vsako nedeljo, si dobra, poroka mora biti tiha,	opat	sam svetuje tako, časi da so prehudi za veselo	A
Ali ne midva? Kaj bi	opat	določal, kako naj bo?« »Tudi tvoj in moj oče	A
naj bo?« »Tudi tvoj in moj oče mislita kakor	opat.	« Vdala se je, a žal ji je bilo veselih ženitovanjski	A
»Da bi mi prišli v svate.« »Saj res, pater	opat	mi je povedal, da so se ti nebesa odprla na	A
gospod Boštjan šepetal Janezu, »tudi stiški	opat	je tu, pa nekaj patrov in Radohov novomašnik	A
in zaklical: »Uporniki so pred samostanom!«	Opat	se je prestrašil in pogledal po patrih, pa so	A
je svetoval mlad pater. »Da, pojdimo!« je	opat	dejal. Ob porti so se že posvetovali samostanski	A
menihi so se bližali. »Odprite!« je pater	opat	velel suličarjem.»In mirujte, govoriti hočem	A
Ali uporniki se niso premaknili. Tako je pater	opat	stopil venkaj, menihi pa za njim. »Kdo ste,	A
ste, ki kalite samostanski mir?« jih je pater	opat	mirno vprašal.»Kaj bi radi?«	A
»Morda bi nas radi pobili?« se jih je pater	opat	spet lotil.»Ali pa po turško okrali cerkev in	A
zadržal si jih vendarle ti,« se mu je pater	opat	zahvaljeval.»In sam Bog je tvojemu očetu dal	A
»Bog te usliši, da bi bilo res!« je pater	opat	vzdihnil in suličarjem velel, naj spet zapro	A
kroti in ravna krdelo upornikov in ki ga pater	opat	toliko čisla, da z njim govori kar na dolgo	A
odvedem iz stiške gospoščine.« »Pojdi, pojdi,« je	opat	razumel, »in skrbi, da se mirno razgubijo vsak	A
hodil le po svatbah!« se je smehljal tudi pater	opat,	ko so mu povedali, kaj se še plete. XXXIV.	A
razposadil, pa sta po cesti pripeketala pater	opat	in pater prior, da bi počastila svate. Ves Mali	A
Žubini daje ženina iz tako imenitne hiše, a pater	opat	je presrčno povedal vse in za vse. »Velik velik	A
videli, da iz njega ne bode dobrega duhovnika. Pa	opat	je za prvega zavoljo očeta potrpeval ž njim	A
navada. . / . / stran 57 . / DESETO POGLAVJE	Opat	in menihi, modri možjé, nobeden srca ozdravit	A
Bilo je nekega jutra.	Opat	Ulrik je sedel v svoji izbi in v roki imel veliko	A
z zlatim zaklepom, v kateri je bral. Bil je	opat	že prileten; v okolici med ljudstvom in med	A
je vojak. »Kaj boš povedal, Til?« spregovori	opat	in zapre svoje bukve. »Kako ste opravili?	A
ubili?« »Nismo jih dobili, častitljivi gospod	opat,	« odgovori Til. »Zasačili smo jih bili nekoliko	A
bomo imeli zopet nesrečo, da nam Bog pomagaj!«	Opat	pomigne Tilu, naj odide.Til pa se je le počasi	A
povedal. »Kaj bi še rad?« vpraša ga naposled	opat.	»Sinoči smo dobili neznanega človeka,« pripoveduje	A
tistega dečka, sina gospoda ... « »Kozjaka!?« pravi	opat	čudé se, vstane s stola in sprašuje hlapca zvesto	A
dalo kaj izvedeti o Kozjakovem sinu!« mislil je	opat	Ulrik in brž reče pripeljati cigana in sklicati	A
roparsko odpeljal dečka, Kozjakovega sina?« vpraša	opat.	»Govori, ljudje te poznajo, ne boš utajil, ne	A
menili so, da je Marku zacopral, da je omedlel.	Opat	prestrašen veli, naj cigana zvezanega odpeljejo	A
Vse je bilo v kloštru pokonci.	Opat	pošlje tudi posla v grad Kozjak gospodu Petru	A
moj brat nanagloma zbolel?« »Povedali mi niso	opat	sami,« odgovori hlapec, »pa slišal sem vendar	A
Sam ni vedel, kdaj je prišel do tja.	Opat	mu pride na dvorišče naproti.Peter, ki je hotel	A
vpraša, kako je ciganu. . / . / stran 63 . /	Opat	je spoznal precej, da je grozno razmišljen;	A
je in kako bi ga dobil nazaj. Rad mu dovoli	opat	ter mu celo ponudi, da mu hoče dati spremljevalca	A
Turka premagali, pride tudi v klošter stiški.	Opat	Udalrik brž napové procesijo k cerkvi Matere	A
ko se vdrugič začuje jek, pristopi bliže. »A,	opat	je tukaj!« reče cigan, ko vidi meniha pod mrtvo	A
Črna noč spet nastopi.	Opat	prosi cigana, da bi ga peljal v kak zaveten	A
pa na Kravjak.« »Kaj pa na Kozjak?« vpraša	opat,	spoznavši, da ga samo ta človek more oteti.	A
morali pomagati, da ga postavimo.« Strmé je	opat	gledal cigana; ni vedel, ali se mu meša, ali	A
Ali govoriš resnico, človek?« vpraša osupnjeni	opat,	pozabi v tem hipu na svojo nevarnost in na vse	A
iz kloštra, kjer je, kakor menite, še zdaj.«	Opat	je strmé poslušal cigana.Za takega malopridneža	A
se ga bode tako iznebil. Ko sta se cigan in	opat	razgovorila dovolj, pelje ga oni v skrivališče	A
manj žalostne misli napeljal. »Kje je neki oče	opat	in drugi naši bratje zdaj?« »Niso jim prizanesli	A
kloštru. Toda nihče ni vedel za ta vhod kakor	opat	in nekateri menihi. Zdaj opata ni bilo, menihov	A
pijači novega veselja, to si lahko mislimo.	Opat	Udalrik, ki je bil že popred s Petrom v grad	A
Bogu zdihovaje so si stavili nova pohištva.	Opat	Udalrik je dal s pomočjo okoli stanujočih plemenitašev	A
zadnji del življenja tolikanj oslajšala. Tudi	opat	Udalrik je šel kmalu za njim počivat v Bogu	A
videti. Pa imam prijatelje, ki bodo prosili zate;	opat	v Kostanjevici veliko premore. Obljubi, da	A
zaradi tistih nekaj božjakov, ki mu jih je bil	opat	stisnil v roko ob odhodu. (Varčujte s penezi	A
otoki, prav tako kakor mu je bil dopovedoval	opat;	takoj zatem pa se je pojavilo razpotje, natanko	A
samostan, so mi menihi naznanili, da je umrl njih	opat,	ki je bil odgovoren za rečeno kršenje tvojih	A
In prišel sem res v zadnjem trenutku. Novi	opat	Grimo je že sedel na svojem prestolu in menihi	A
prišel ta dan poslovit od njega, ker ga je mislil	opat	v važni zadevi poslati do celjskega grofa Hermana	A
Še sežgati bi me dal vaš premilostni gospod	opat	kot čarovnico, češ da sem vas zagovorila ...«	A
je smejal Rovan. »Ko bi premilostni gospod	opat	vedel za moje obiske v vaši koči, bi koj uganili	A
štirideset let je tega, kar so se kmetje spuntali.	Opat	in menihi so jih strašno trpinčili in zatirali	A
hiš, a prisiljeni so bili, da so se vdali.	Opat	jim je obljubil, da bo konec vsem krivicam in	A
razprostiral obsežen in skrbno negovan vrt. Zatiški	opat	je bil eden prvih, najuglednejših in najvplivnejših	A
kralj svojih podanikov. Leta 1398. izvoljeni	opat	Albertus pl. Lindek je tudi vladal svoje podanike	A
življenju, a do živega mu niso mogli priti, kajti	opat	je bil osebno hraber in neustrašen človek in	A
»V tem zavoju sta dve pismi,« je nadaljeval	opat.	»Eno sem poslal jaz, drugo je pisala premilostna	A
oddaš.« »Zanesite se name, premilostni gospod	opat,	« je odgovoril Andrej. »Torej idi, zvesti	A
nemara že moral svoj grad prodati, če bi ga naš	opat	ne podpiral.« »Za druge ima vedno dosti	A
važna pisma v zatiškem samostanu in da ga je	opat	poslal, naj vas ujame, žive ali mrtve.«	A
opata izpodrinili. Teh sovražnikov ima gospod	opat	prav veliko - tudi med zatiškimi menihi.«	A
toliko zdrav, da pojde lahko domov. Zatiški	opat	je naslednje dni nestrpno čakal, kdaj pridejo	A
grofu, prišli v roke njegovim nasprotnikom.	Opat	je bil vsled tega vedno jako slabe volje, tako	A
volje, tako da se mu je vse strahoma umikalo.	Opat	je sploh le redko kdaj zapustil svoje sijajno	A
pomagala iz denarnih stisk, v katere je razsipni	opat,	ki je včasih imel kar po petdeset gostov v samostanu	A
njegovih spremljevalcev le ni bilo nazaj, je	opat	sestavil novo pismo na celjskega grofa in se	A
pismo. Ko je vojvodinja pisala pismo, se je	opat	s svojo sestro šetal po vrtu in ji razlagal	A
ni prišel pravočasno v Celje« je pripovedoval	opat	»se mi zna slabo goditi.Moji nasprotniki so	A
ograji. »Hvaljen Jezus, premilostni gospod	opat,	« je zadonel z globokim glasom izročen pozdrav	A
je zadonel z globokim glasom izročen pozdrav.	Opat	se je ozrl in radostno iznenaden zaklical:	A
pisala tudi dva zatiška meniha, vsled česar pride	opat	Angelus v kratkem v Zatično, da izvrši tam uradno	A
revizijo. To poročilo ni bilo veselo, kajti	opat	si vizitacije nikakor ni želel, a zadovoljen	A
vseh strani hiteli v cerkev. In res je dal	opat	oznaniti nekaj posebnega.Dal je razglasiti,	A
čimer se kmetje niso mogli nikdar sprijazniti.	Opat	Albertus plem. Lindek je dobro vedel, da se	A
opata. In ljudje so res strmeli, da je zatiški	opat	tako zelo v milosti pri Kristusovem nasledniku	A
tako poseben način izrazil svojo naklonjenost.	Opat	pa se je natihem smejal, in ko je bil sam v	A
trkljali in ruvali po samostanskem dvorišču in	opat	jih je gledal z okna in se zlobno smejal.	A
pride zaradi vizitacije koncem meseca julija	opat	Angelus v Zatično, je sklical svoje najvdanejše	A
kjer ga je z vso ljubeznivostjo sprejel zatiški	opat	Albertus.Opat Angelus je najprej v cerkvi opravil	A
ljubeznivostjo sprejel zatiški opat Albertus.	Opat	Angelus je najprej v cerkvi opravil kratko molitev	A
pri tem podpirala dva njegova spremljevalca,	opat	Albertus pa je imel na svoji strani seniorja	A
dokaz, da je gospodarstvo v velikem neredu.	Opat	Albertus je samostanska posestva znatno zadolžil	A
upnikom nerazmerno visoke obresti. Ves denar je	opat	lahkomiselno potrošil.Opat Albertus ni mogel	A
Ves denar je opat lahkomiselno potrošil.	Opat	Albertus ni mogel dati zadostnega pojasnila	A
se je že, ko so naposled prišli vizitator,	opat	in spremljevalci. Opat Angelus je sedel	A
naposled prišli vizitator, opat in spremljevalci.	Opat	Angelus je sedel na častno mesto pod velikim	A
pod velikim križem, kraj njega se je usedel	opat	Albertus, na vsaki strani od njiju pa je sedel	A
ponosa in veselega zadoščenja. Zdaj je vstal	opat	vizitator v znamenje, da je zborovanje končano	A
priprave za večerjo. Nenadoma pa se je oglasil	opat	vizitator vnovič, rekši: »Prosim premilost	A
noben vizitator pregledal samostana, saj še	opat	sam ni nikdar hodil v stanovanja menihov, sedaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani