ob (701-800)

smelih mladostnih načrtov in sanj... Silno valovje	ob	vznožju planine kot hudournik v dolino privre	A
moj virček, izviral zaman! Srečna bom, ako	ob	pesmih se mojih enkrat razjasni obraz razoran	A
razoran... . /\ .. stran 59 . \/ V strmem gorovju	ob	slapu samujem; tiho kraj mene studenček šumlja	A
sonce, ki se v dnu leskeče. Ah, kolikokrat	ob	viru sem hodila nikdar ni mar njegov mi bil	A
midva daleč sva tako in blizu, kakor še nikoli...	Ob	meni si - tvoj čutim dih in mislim tvojim prisluškujem	A
grobove, tja, kjer bi spala jaz v globoki jami.	Ob	rosnih jutrih bi cvetovi nežni opojno zadehteli	A
One Man Guy I.	Ob	pol treh zjutraj mi po glavi gre Menina. Že	A
Zdaj ne bi znal več uživati, priznam. Sedeti	ob	robu gozda in molčati. Življenje je povleklo	A
šele potem izgubljene... . /\ .. stran 18 . \/	Ob	zapuščenem podeželskem grobu Nesrečneža so	A
vedeti. Vsak dan pred smrtjo imamo tremo,	ob	misli nanjo nas mrazi. Oklepamo se tega »biti	A
čudovit, malce škrlatno-rdéč, ko ga zahod namála	ob	pristan. Trajekt za Stéphanie bo vsak čas tu	A
mrak in, ker bo veter dober, slišal vlak, ki	ob	tej uri vozi nočne ptiče. Mar kdo od njih posluša	A
sedet in zdaj sem pol bedaka, pol teleta, in	ob	rdeči z glavo ne zavijem razveselim se: fajn	A
šepeta, kaj vse je videlo in koga vse pozna (	ob	bregu sfiženemu jutro se priklanja) vse to mi	A
klesti jih, a jih še ni oklestil. In kocke,	ob	katerih se spotikaš, ker, zvite, zlonamerno	A
štrlijo, se kljub vsemú pohoditi pustijo, čeprav	ob	vsakem koraku znova cvikaš, ali ga zmogel boš	A
živčen skoraj cepeta. Nato ogorek jezno vrže	ob	tlak. In zraven njega dama srednjih let, obrobljena	A
Z njo se pobliže nisva še spoznala. A vse	ob	svojem času.Ugasnem luč.	A
bom že izmazal! Sploh pa, kaj se razburjam	ob	tej uri! Jutri bo treba v akcijo!	A
sopeč sem in sesut; tu pa imam, če grem ves čas	ob	Dravi, do faksa peš kakih petnajst minut. V	A
Maxiju, večerje v Dairy Queenu, ko sem, obupan,	ob	večerih s šihta sesedel se pred pico, z glavo	A
sanje in se oddahnem, ko sem končno tam. Nekje	ob	dveh zbudi me vzdihovanje. Gospa ni sama.	A
in spočito in oče ves v elanu in zagnan, da	ob	pravem času bi zapelo cin tisto, kar zdaj je	A
pomahal ni z roko mi ni vrníla, kar sem izgubil,	ob	njej mi ni bilo nič manj hudo; kljub tému, da	A
nanj na estetski, etični in razpoznavni ravni.	Ob	tem se bralec poizkuša s tekstom tudi identificirati	A
takšni poeziji, ki išče pot k vzvišenemu jeziku,	ob	tem pa ostaja na nivo ju, ki je dostopen bralcu	A
očeta. Ironično pa recimo v pesmi z naslovom	Ob	zapuščenem podeželskem grobu, ko piše o »totengrobarju	A
omogoča razpoznavnost njenega perfekcionizma.	Ob	tem nikakor ne smemo pozabiti na določeno časovno	A
prišel popotnik in vprašal malčka, ki se je igral	ob	poti: Mali, kako daleč je še do Celja, on pa	A
sploh nism biu Splavar; nism biu nič. Iz babam	ob	vinu dneve sm zabiju, butast hudič. Sm jenkrat	A
hudič. Sm jenkrat v jenem pajzlu jz osvaju	ob	flaši vina žjeno tega prekletga kiparja Borisa	A
stara plesalka, ki vriska in drzno bije s petami	ob	tla drugim v zabavo; njej je že davno potekel	A
v moje naročje. Vse noči rastejo moje moči	ob	njenem drhtenju in božanju njenih dolgih res	A
krompir, upognjeni hrbti in hrapava skorja dlani	ob	hrapavi skorji kruha! Še so njivice, a ne kot	A
naš svet.) Našla sem mizo in kruh na njej,	ob	stolu sem si koleno razbila. Zdaj to ni več	A
tesno kraj mene, da bom začutila tvoje telo	ob	svojem telesu samota je težka kot glad. Ovila	A
boji tako pravijo vsi, ki me poznajo. Toda	ob	večerih zapahnem okna in vrata, se zvijem v	A
55 . \/ Sivo in rjavo Jesen raztovarja	ob	hribih sive oblake in prvi list se je poslovil	A
že šlo, no, bo že šlo!« In človek si oddahne	ob	prividu iz minulih dni. Na posteljo omahne in	A
divjad. - - - Dolg, pretrgan in bled kot dim	ob	jasnih dnevih se je skrotovičil za mizo. Predse	A
je bleda, udrtih oči, se sunkovito ustavila	ob	mizi in si željno pritisnila kepo snega na upadlo	A
ponudil. . /\ .. stran 76 . \/ Za Ljubljanico	Ob	cesti so železni zmaji postavljeni, da dva in	A
drhtečo roko skrbno z rame briše mu nevidni prah	ob	želji vsaki. Neprestano starčevsko brbljavo	A
postaji obstali smo ne vem ne kje, ne zakaj.	Ob	progi rumeni dren cveti in žal mi je, da ne	A
pripodé. »Kedó ste, obrazi pregrozni, plašeči	ob	uri me pozni? Kaj hoče ta nočni sprevod, neznancev	A
studni obraz, da mozeg preleta mu mraz. In vedno	ob	uri že pozni duhovi se vračajo grozni, pošastni	A
mórje strmim: pod mano srdito valovje rohni	ob	kamnito bregovje; do néba praši se megleni dim	A
kljubujem, ostanem! Ko v steno valovje, usode vihar	ob	mé se zaganja; a duh se ponosni ne uklanja:	A
in resnice! To prst pa prsti izroče in svet	ob	noč pozabi kraj, krijoč ostanke te. In ni mi	A
gorí, stotisoč čutil v tem svetišču plamti,	ob	luči so večni prižgana, ni nična svetloba jim	A
utrujeni potnik in revež nikdar zastonj ni potrkal	ob	duri. Premnogi, ki dušo obup jim je trl, tu	A
gredoče mimo tod. Koj bomo pa oblak strašán	ob	uri hudi mi; sovražni roj bo pač končan, ž njim	A
zvečer so še stale na gori, kdo ve, če pa bodo	ob	zori? Tesarji trije še pred dnem napravljajo	A
dan je napočil, tesar se je ‒ tretji poročil.	Ob	letu spet pojde v goró, a tesal ‒ zibélko tam	A
118 . / ko sonce se niža, ko bliža se mrak.	Ob	skalnati steni sedaj se ustavi, ozira se temno	A
grmi srdito in bridko junak govori: »Star ribič	ob	morju je biser imel, še v kroni kraljevi enak	A
sodnik sedi, na mizi usodnih pisem snopiči,	ob	strani birič in on stoji, ki hujši je nego biriči	A
sodnijska tam zunaj sedi, prodaja se hiša ponosna	ob	cesti, popotnik okoli vrže oči, in hkrati je	A
čelo opleta. . / . / stran 130 . / SELITEV	Ob	postelji smrtni trpina ponoči sem stražnik bil	A
zbiranje 108 Naša dela 109 Naše gore 110 Naprej 111	Ob	povratku 112 Pobratimija 113 Pred odhodom 114	A
prijazno zlato. Vetrc pihljaje jezero maje, rahlo	ob	bregu šepeta; v jezeru čeda zvezdic se gleda	A
tebi hrastov brod vozil je slovanski rod. Ko	ob	tebi mesta bela naših dedov so cvetela, in ko	A
si djalo, al si ladje pokopalo, jih razbilo	ob	pečí, da jih videti več ni? Ni jih mórje potopilo	A
videti več ni? Ni jih mórje potopilo, ni jih	ob	peči razbilo; da jih videti ni več, téga kriv	A
hajd′mo zanje v boj! . / . / stran 112 . /	Ob	povratku Kadar zopet dom obiščem, moram priti	A
Gorenjke, ki vršite sramežljivo mimo fantov, ki	ob	kraju so postali in z veseljem gledajo za vami	A
duhovi Pri gradu tik morja pa stražnik stoji,	ob	glavi razljúčena burja mu vije, šumenje valov	A
burja mu vije, šumenje valov na ušesa mu bije,	ob	skali na bregu se voda pení. Al strah, al te	A
gnezdo, v njem črna roža sveta. Razcveti se	ob	enakonočju, v roki rablja bogov. Enorogih vladarjev	A
roki rablja bogov. Enorogih vladarjev ptic in	ob	plamenu gorja. Karminasto se kvartetu zvezd	A
gorja. Karminasto se kvartetu zvezd odpre,	ob	uri strahov. Izvir podzemnih rek napaja ta kraljevsk	A
njenega rojstva čudežnega. Edinorojeni sme	ob	njej glasno peti, vidim njen razcvet. Drugi	A
preletavati cvet; ni v času strahov. Razcveti se	ob	enakonočju, v roki rablja bogov. II.	A
II. Razcveti se	ob	enakonočju, v roki rablja bogov. Mavrični se	A
Objemu bom morja. Enorogih vladarjev ptic in	ob	plamenu gorja. III.	A
III. Enorogih vladarjev ptic in	ob	plamenu gorja. Arkade so okrašene, s cvetjem	A
grobov. Karminasto se kvartetu zvezd odpre,	ob	uri strahov. IV.	A
IV. Karminasto se kvartetu zvezd odpre,	ob	uri strahov. Valovi pljusknejo na prvo stopnico	A
Obeta se mi njen lesket. Edinorojeni sme	ob	njej glasno peti, vidim njen razcvet. VII.	A
VII. Edinorojeni sme	ob	njej glasno peti, vidim njen razcvet. Častilci	A
Vse je zaman, čas in večnost nimata obraza.	Ob	črni ptici nimam obraza.Bližam se stopnici poraza	A
Ukazal je vladar neba ubiti roparja.	Ob	uri molka govori: igra nebes se je pričela,	A
razjedla stene svetišča, kot je bazaltni plaz.	Ob	plesu devic, kadila in svetih ptic. Olepšan	A
Igra je izgubljena.	Ob	prvi luni sva bila doma. Tisočletja so izsušila	A
domišljije, ki ne zna hoditi po nevidni brvi	ob	polni luni ‒ predvsem pa to ni venec za tiste	A
žalostno. . / . / stran 16 . / Ranocelnikom	Ob	večerni uri nas poboža mrak. (Napolnjeni ribji	A
19 . / Integrali Rotacijski večer. Drevje	ob	zeleni vodi. Rotacija duha.	A
crk, crk, crk crkni Človek Človek Človek.	Ob	8. uri je predavanje o človečanskih idealih	A
razumeš tudi brez fizike. Obešenci nihajo	ob	brzojavnih drogovih. Vstopnina: en dinar.	A
do vratu na dežju stojim, ko da nisem jaz.	Ob	oknu strmim: diluvij.Deževje.	A
Edison. Čujem sinje morje, ki bije enakomerno	ob	mojo lobanjo. Potuhnjeni tipi Potuhnjeni tipi	A
/ stran 58 . / V žalostni krčmi Popoldne,	ob	pivu, ob dimu. On spi. On. Mi.	A
58 . / V žalostni krčmi Popoldne, ob pivu,	ob	dimu. On spi. On. Mi.	A
glas. . / . / stran 64 . / Dolgolasi romantik	Ob	žalostnem oknu. Vsako slovo je le enkrat.	A
Prihaja s teboj, dolgolasi romantik? Topoli	ob	jesenskih cestah. Kje so poetje, da ne vidijo	A
Romantika.	Ob	žalostnem oknu. Nad nageljni sloni.	A
Depresija Kriza vrhu kriz. Kristusa bičajo	ob	sivem kamnu. Nekdo proglaša živo obliko.	A
Od upov zlatih bleščijo stolpovi.	Ob	njenih vratih velike Sanje kakor ognjenega morja	A
Svetli akordi klavirja. Mesečina na tihem jezeru	ob	zeleni polnoči. Tiho je vse.	A
človek in naročil še četrt vina. Ali ni umrlo	ob	4 popoldne umetniško srce? Votlo zvonijo zvonovi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani