Skozi zid sem slišal, da z mamo kramljata,// nato mi nežni spanec vzel je vid/ in skozi nič sluteče sanje, skozi leta/sem se prebujal v jutra brez očeta. Ironično pa recimo v pesmi z naslovom Ob zapuščenem podeželskem grobu, ko piše o »totengrobarju«, ki je skrivaj vzel mrtvemu čevlje, preden ga je dokončno pokopal. Po tem literarnopoetičnem diskurzu je več kot jasno, da zna poet, katerega knjiga je pred nami, dojeti bivanjske razsežnosti človeka na tem svetu in v svojem pisanju zaobjame tiste pomembnosti, o katerih mora pisati dober literat.