ob (1.101-1.200)

kolen dolge rdeče hlače. Ali pa veseli na ulici	ob	možu, ki ima majhno opico s sabo in postavi	A
nič slišati in Miklavž je bil truden in potrt	ob	mizi, na kateri je žalostno brlela petrolejka	A
ker sta takó jokala in je Mici zdaj žalostna.	Ob	umivalniku si umiva obraz, Mici, in potrta je	A
mrakotno in temna postava se je počasi premikala	ob	zidu.Težko, ko da je halja iz svinca, iz svinca	A
odložila likalnik in stekla. Potem je bila	ob	njem, ki je ležal ob prevrnjeni stolici z obrazom	A
stekla. Potem je bila ob njem, ki je ležal	ob	prevrnjeni stolici z obrazom na parketih; copat	A
»Mici!« je zaklicala. A Mici je že bila	ob	nji in jo tolažila. »Premaknil se je,« je rekla	A
dvorišča, in jo položila na stolico. A zdaj je	ob	culi Mici jokala.»Vse bo ona pobrala,« je rekla	A
Potem je šla proti vratom, a se je ustavila	ob	Branku.»Ne bo tvoja,« je rekla.	A
rameni, ko je hodil; Evka je bila pravi naprstnik	ob	njem.Tisti dopoldan je bil splezal z okna na	A
prva vzkliknila: »Mama!«, ker je bilo kakor	ob	Miklavžu in še prej, ko je gorela velika hiša	A
tudi mladi fašist je stopil z okna in je bil	ob	katedru; in tudi dva druga, ki sta ves čas kukala	A
balončka, ki jih mehaniki nimajo. Ko je ležala	ob	nji, sta bila tista balončka zelo mehka in vse	A
nato v blisku raztepejo v vse smeri. Lovijo se	ob	rojanskem potoku, stopajo po kamnih in brodijo	A
skupaj domov. Potem sta zaradi lepšega počivala	ob	zidu. »Moj oče je šel v Francijo,« je rekel	A
Evka je molčala. Še sta bila	ob	zidu, a spodaj je zdaj drdral tramvaj, ki je	A
sredi kosov nedolžne jadrovine. Julka je stala	ob	oknu in drsala s kazalcem po šipi. »Ni res,	A
huškne zrakoplov skozi okno in se gruča zgnete	ob	njem, da sledi širokim vijugam letala v sončnem	A
železne roglje. Dolg, lesen obešalnik desno	ob	vhodu kakor v vseh šolskih razredih.In čepice	A
razredih. In čepice frčijo po zraku, zadevajo	ob	zid, podrsajo po njem in cepnejo na pod.Katera	A
Vieni qui = pridi sem. Še zmeraj je bila	ob	oknu in gledala ven.Obračala je hrbet razredu	A
prevarajo ribe. Učiteljeva roka je pogladila lasé	ob	desnem sencu. Črni in trdo zlepljeni lasje,	A
in jo odriva in stresa, da niti ne vé, da je	ob	oknu in tišči njen hrbet k lesu, ko da bi jo	A
momlja. In se skloni, da je njegova glava skoraj	ob	njeni glavi.Takó na corridi upogne glavo razsrjena	A
z medom, maslom, sladko in kislo skuto. Tu,	ob	teh bankih, se torej začenja štirikot trga pri	A
v Kanalu mehko sivo vodo med vrstama čolnov	ob	bregu. In od tedaj do poldneva je direndaj na	A
člankom, takó počasi trg okoli njega nemi.	Ob	ti uri je tisti dan ob njegovem časniku neslišno	A
trg okoli njega nemi. Ob ti uri je tisti dan	ob	njegovem časniku neslišno pristal Branko.Njegov	A
Mehek pa ne zna biti. Branko je molče stal	ob	njem. »Vrč vzemi in vode prinesi!«	A
in iz ust jim curlja voda v tri školjke. In	ob	školjke so spet pritrjene tri manjše glavice	A
ribi žrelo, jim pada curek. Branjevke perejo	ob	teh curkih solato in zeljnate glave.Časih jih	A
temeljem petnadstropne hiše, Štefan pa je potegnil	ob	njem žico, potem je žena prišila medeninaste	A
ker se pred oknoma vzdiguje dvoriščni zid.	Ob	brljavi svetlobi petrolejke ima sleherno jutro	A
kotu Olgica spet pokašljuje, Štefan pa dregne	ob	mizo in godrnja. »Ali je potrebno, da se otrok	A
Sivi katran v neprebujenem ozračju, gmajnice	ob	tračnicah, zelenje v Ralijevem vrtu; nočni čuvaj	A
redove stojnic. Nihče ne vidi njihovega dela,	ob	zori pa bodo meščani našli trg pokonci.Hodili	A
vreč ne koša.« Ves zgrbljen in suh je težak	ob	nji.Jezik se mu zapleta: »Jaz...« »Uh, tiste gnile	A
Rožarica pa nese lovor in zimzelen v vrečevini.	Ob	vodotoču bo vrečevino ovlažila. »No, Štefan	A
je v zimskih dneh, ko se je treba oprijemati	ob	vogalih za vrvi, ko postavi okoličanka prazen	A
Alo, alo, alo!« kriči prodajalec in bije dlan	ob	dlan. »Sam med, sam sladkor in med!«	A
čolne kaleidoskop pisanih pomij. Na bankih	ob	mostu pa so spet zlate ose na vijoličastem muškatu	A
zlate ose na vijoličastem muškatu. In takó so	ob	kupih krvavih jabolk še tramvajski vozovi bolj	A
ki mu je odlezel v krčmo, namesto da bi čakal	ob	vozu, zaradi žene, ki je na trgu brez masla	A
prihrumi in obkroži ga gruča mesarjev in težakov.	Ob	stranicah ima visoko, iz desk zbito leseno ograjo	A
stranicah ima visoko, iz desk zbito leseno ograjo,	ob	kateri visijo zajci in teleta, ki jim je videti	A
Škvarča zaprl zapisnik in tlesknil z elastiko	ob	njegovo platnico. »Za praznike, za božič pa	A
bom, je rekel. A ko je voz nazadnje pristal	ob	banku na trgu ob Kanalu, je obkolila voz in	A
ko je voz nazadnje pristal ob banku na trgu	ob	Kanalu, je obkolila voz in bank gruča kupovalk	A
je obkolila voz in bank gruča kupovalk. Kakor	ob	avtomobilski nesreči so se drenjale.In tehtnica	A
Ivanka pa tehta in tehta; a tedaj je že bil	ob	banku Štefan, pograbil je kos masla in vzplamtel	A
To ni važno, če so izbirčne, če curlja vlaga	ob	oknih smrdljivega podpritličja, če se Branko	A
banka je kapala voda. Ivanka je potrta stala	ob	tehtnici.Karla je tedaj prišla od svojih vrčev	A
svojim pragom, a?« Karla pa je uprla pesti	ob	boke in stoji ko moški sredi ulice, med banki	A
Štefana!« Ko je odšla, je bil šopek rumenih cvetk	ob	emajlirani beli skledi s skuto. 5 »Računico	A
Asfalt se je jekleno svetlikal.	Ob	strmini, po kateri pleza openski tramvaj, se	A
Sessantasei.« Oče je tolkel z računico	ob	levo koleno.Zmeraj bolj nestrpen je postajal	A
popoldanskem soncu. Železna zarjavela ograja	ob	tračnicah. Tračnice.	A
je maslo po ustih in ga pritiskala z jezikom	ob	nebo.»Hm, hm,« je momljala.	A
je tedaj razburjeno rekel. Razkoračil se je	ob	banku in pokazal hlače.»Že teden dni ti pravim	A
vzdolž stopnic in konci predpasnika so frfotali	ob	strani ko hudobni jeziki. Da, samo surovost	A
prinesel čevljarsko orodje k oknu. Žena pa je	ob	dobro voljo, ko se takó pripravlja, da bo čevljar	A
tako je lizalo sonce samo ozki rob tlaka.	Ob	oknu sta sedeli na tleh Olgica in Evka, nožice	A
Ali nisi nikoli videl parnika?« Saj,	ob	pomolih so parniki.A nalogo je treba napisati	A
premikajo skozi gnečo. Tudi parnik zatrobi in	ob	nepričakovanem razklanem glasu pomisliš na skrivnostno	A
bolje.« Spet je napel jermen preko čevlja,	ob	oknu je svetli rob potemnel, sonce se je z enim	A
občutil tisti krč in praznino kakor pred očetom	ob	openskih tračnicah.A huje, huje.	A
huje. Takó mora biti slabo ljudem na ladji	ob	razburkanem morju. In trideset učencev strmi	A
SOS. Potniki se gnetejo v čolnih, ki drsijo	ob	bokih navzdol, cviljenje škripcev.« Razred se	A
anneg� = in parnik se je zadušil. gledajo	ob	očetu, ko oče obrezuje podplat ob oknu, ob katerem	A
gledajo ob očetu, ko oče obrezuje podplat	ob	oknu, ob katerem je zid ves prepojen z vlago	A
gledajo ob očetu, ko oče obrezuje podplat ob oknu,	ob	katerem je zid ves prepojen z vlago. »Nadaljuj	A
Tako sem jaz napisal nalogo,« je rekel oče. In	ob	očetovem tovarištvu se opogumi. »Veliki val	A
počene angurije, ki so plavale v vodi med čolni.	Ob	pravoslavni cerkvi je na pol potopljena avstrijska	A
mostu. V Prosti luki je sameval Heluann, nizko	ob	morju je iz njegovega boka enakomerno štropotala	A
septembrska burja je zgrbančila morsko ravan. A	ob	počivajočem parniku in spokojnem pristanu je	A
novim učiteljem so mu lica gorela. A kakor	ob	brodolomu se je potopil rojanski ravnatelj,	A
»Ali ste si umili roke?« Žena pa je sedela	ob	štedilniku in zajemala iz lonca, ki ga je držala	A
ki je kakor obubožana čipkasta grofica čepela	ob	oknu. Branko je razstavil knjige po mizi, odprl	A
pa se ne bi nihče potapljal!« Spet je bil	ob	zofi in pobral zvezek, a ga še isti hip spet	A
zgoščevala tišina. Evka in Olgica sta sedeli	ob	oknu in sestavljali sobico iz miniaturnega pohištva	A
nevestini kamri in dekleta mladenke, zbrane	ob	nevestini skrinji.Pa spet pevke v svobodnih	A
vojakov na sliki Križevega pota, ki visi tik	ob	koru. Dva moža v črnih srajcah.	A
mali sobici s knjigami, z notami in s klavirjem	ob	oknu. In rahle zavese na oknih in žena, ki zjutraj	A
ki zjutraj pride v sobo in odmakne zavese.	Ob	zidu so viseli jermeni in nekaj puškinih pasov	A
= Zgani se! Miličnik, ki je stal	ob	oknu in imel roke v hlačnih žepih, pa je rekel	A
siv kup razvalin, samo Soča še zmeraj struji	ob	njih, njena struga pa v širokem loku počasi	A
čohal junico, žena v kuhinji je nema sedela	ob	malem oknu.Smrtni hlad je bil strupen plin,	A
ki mu visita iz ušes, pa sta edina živa barva	ob	belih rjuhah in ob belem bolnikovem licu. »Zdaj	A
pa sta edina živa barva ob belih rjuhah in	ob	belem bolnikovem licu. »Zdaj mora odločiti njegov	A
goriško klasje; in voda plete zlate zaponke	ob	bilkah, veriži zlate mehurčke ob žitnih resicah	A
zlate zaponke ob bilkah, veriži zlate mehurčke	ob	žitnih resicah. Ah, saj to niso vodni mehurčki	A
žitnih resicah. Ah, saj to niso vodni mehurčki	ob	klasju, ampak mehurčki v rumenem olju.Reka ostudnega	A
prisojne planine in je ne bo več preizkušal	ob	ostrinah čeri. Zato se ljudje spuščajo po vseh	A
se lovili v ogradi. Drobna hišica je čepela	ob	železniški progi, skoraj izven vasi.In kakšen	A
napravile nanju prve noči, ki sta jih preživeli	ob	teh tračnicah!Ko je v Pisi tata umrl, se je	A
in pozdravljale so vse z vzdignjeno roko in	ob	vsakem prazniku so nastopale vse v črnem krilu	A
dobrikal, seveda. Zvečer ga je Fani čakala	ob	borovem gozdiču.Tak redek gozdič, ki ima drevesa	A
borovem gozdiču. Tak redek gozdič, ki ima drevesa	ob	cesti vsa bela od prahu. On je razjahal svoje	A
« Nato sta oba vreščala, drgnila s telesi	ob	zid, tolkla s pestmi po njem, da je imela vtis	A
plamenček zarisal na njem temno liso. Stala je	ob	njeni postelji z odprto torbico v rokah. »Čakaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani