Vsi domači, razen Ančke, so bili odšli k maši v Šentvid, zato se je brez skrbi pomudil nekoliko dlje, se najprej pošteno umil, skrtačil obleko - pomečkanih hlač kajpak ni mogel popraviti, - in osnažil čevlje, ki si jih je s precejšnjo težavo obul na nevajene noge. Nazadnje si je brez pravega uspeha poskušal ukrotiti bujne, neostrižene lase, ki so v gostih kodrih obkrožali njegovo zalo fantovsko glavo.
»Joj, kako sem že podivjal ...,« se je sramoval na tihem pri svojem olepševalnem delu.