narod (601-700)

topel v nebesa, toliko zaslug imaš za slovenski	narod.	Le pazi, da se slave ne preobješ!«	A
je pomenila smrt, ko sem vendar videl, da je	narod	slovenski že davno poginul in da se ne zbudi	A
je glavno: Naša zemlja se nam ne sme vzeti in	narod	slovenski mora stati kot večno drevo, kateremu	A
filozofov? Se li sploh kdo zanima za pozabljeni ta	narod?	Ni li naravno, Andrej Francevič, da me je vse	A
svetlost!« »Reklo se mi je, da se zanimate za ta	narod	vi in vaši prijatelji, da se dostikrat shajate	A
slovenskem jeziku in o prihodnosti, katero ima	narod	slovenski.« »O prihodnosti!« je izpregovoril	A
veličanstvo, naš car, je bil iznenaden, ko je čul	narod	v tej okolici govoriti jezik, ki je gotovo soroden	A
tem, je li mogoče, da duhovščina reši mali naš	narod.	« »Duhovščina,« se je oglasil Jereb oblastno	A
ste, je li mogoče, da duhovščina reši mali naš	narod!	Odgovarjam vam, da duhovščina nikdar nikjer še	A
ničesar ni vedel povedati. Mogoče je, ker je ta	narod	bil silno razdivjal.In kakor je moril in požigal	A
pristopi ‒ »ta trpin, knežja milost, je ubogi	narod,	stanujoč in vzdihujoč po ubornih slovenskih	A
stanujoč in vzdihujoč po ubornih slovenskih kočah,	narod,	ki tava v duševni temoti od stoletja do stoletja	A
ležé brez prida in koristi. Kaj ste storili za	narod	trpeči? In če bi le-ta od najvišjega pastirja	A
svojem srcu ne boste nanje, in če se bo zbral	narod	okrog vašega prestola, pomoči in rešitve proseč	A
časov naroda našega. V njenem vznožju je trpel	narod,	in njegove usode so pljuskale zdaj burno, zdaj	A
plodnih moči mora imeti v sebi mali, a prečudni ta	narod.	Prebudil se je zopet, a prebudilanifico-1372	A
hudourniki iz zelenih bregov. Za vse, kar ima, ima	narod	slovenski zahvalo dajati jeziku svojemu.Moč	A
bi zapustiti vzvišeno svoje mesto ter iti med	narod.	Prijeti bi moral za prapor kakor vojnih čet zapovedni	A
najlepšo bodočnost. Takoj se je razneslo med	narod,	da tiči v Ernesta Malca rudniku neskončno bogastvo	A
spregovoril pred zbranimi. Gvardija je hitela med	narod,	in ko se je izvedelo, da hoče govoriti sam škof	A
kraju med višinami kakor v kotanji, da mu je	narod	po kolesu ime dal, kakor je rad po legi krajevna	A
li bolje ali slabeje nego prej; zato je tudi	narod	tem rajši pozdravil zopet stari črno-rumeni	A
ker je naš prosti ljud ‒ in to je bil tedaj »	narod«	‒ že od nekdaj konservativen.Spominov na kulturno	A
nemške bolj razviti kulturi ‒ onih spominov naš	narod	tedaj ni znal ceniti; ostali so mu le bolj	A
rodila, vzgojila in mu dobrote izkazala; on ljubi	narod,	ker je ud njegov, in torej tako sam sebe ljubi	A
Vidiš, to je življenje! In	narod,	pravite?Da, med njim si po zvršenih študijah	A
takih, pa malo. On je prav po besedi samo za	narod	živel, kajti drugega opravila ni imel.Pohajkoval	A
Tako je prišlo, da je on ravno zaradi tega	narod	prav konkretno ljubil, kar je gotovo velike	A
imamo Slovenci, o spoštovanju, ki ga ima vsak	narod	za svoj jezik in ga mora tudi Slovenec imeti	A
c. kr. pokoren uradnik, popustil je delo za	narod,	pa agitiral je in zabavljal natihoma še vedno	A
Zgodopisci tedanjih časov pripovedujejo, da je tuj	narod	v Evropo priromal ‒ rjave kože, neznane noše	A
govorici jezik slovenski, kakor ga je govoril	narod,	kloštru podložni. Potem je bil ljudem najljubši	A
stran 41 . / danes v pesmi, katero je slovenski	narod	o naši lepi Vidi zložil, poje: ... tvoj mož	A
spominjal svojih roditeljev, to pa vemo, da	narod	je to daleč okoli dolgo in različno pripovedoval	A
delavni so tako, da naj se skrije marsikateri	narod	pred njimi.Ženske pozimi volno pripravljajo	A
ker so rabili svojo moč tolikanj prevzetno, da	narod	ni mogel spoznati, da so zavoljo občnega reda	A
rajši plesat, gospod Koren!« sili notar. »Za	narod,	kajne?« vpraša adjunkt zaspano. »Oh, jaz bi	A
za njima, »sedaj gresta v istini plesat ‒ za	narod!	« Koren ni govoril; zadovoljil se je z zaničljivim	A
Meniš li, da boš kaj posebnega dosegel ‒ za naš	narod,	seveda ‒ ako prideš v zbor?« dejal je skoraj	A
svoje pisalne mize imate že dopis za ‚Slovenski	narod’	pripravljen, ki povzdiguje v tretje nebo vse	A
prostih urah se je vznemirjal in poganjal za »	narod«	‒ bil je vnet rodoljub. Nosil je tedaj še okorne	A
obilo mokrote svojim bogovom in grlom. In tudi	narod,	ki nam je v svojem pravu zapustil najlepšo in	A
spomniš iz zgodovine, da prav ta blagi, a premehki	narod	ni bil samo »stare slave djedovina«, nego tolikokrat	A
zakon prirode! Na tej zemlji mora, kakor vsak	narod,	tako vsaka pokrajina dospeti do možnosti popolnega	A
potreboval bi jih in bridko jih pogreša ubogi	narod!	Teh mladeničev usodo je premišljal Samorad in	A
stari prijatelji? Najstarejši, najmanj mešani	narod	so.Oni imajo najstarejšo vero, najstarejšo omiko	A
in razplod se je vršil po starem pravilu: ‚	Narod	se množi hitreje nego njemu potrebna živila	A
staremu zakonu o vednem spreminjanju. Celo drug	narod	biva sedaj na tej še vedno rodoviti zemlji.	A
pokvarjanje rodovitega, obdelanega sveta?« »Ta	narod,	ki sedaj gospodari tukaj, dela in skrbi za pozno	A
v našem devetnajstem stoletju bi marsikateri	narod,	ki sam sebe nazivlje plemenitega in bratoljubnega	A
nazivlje plemenitega in bratoljubnega, potopil drug	narod	‒ naj rečem ‒ kar v žlici vode, samo da ima	A
Povrhu je ta mož poslednji Slovenec. Vaš	narod	ni zvonca nosil v zemeljski zgodovini, torej	A
devetnajstem stoletju in med slovenskim narodom. Naš	narod	sedaj veliko piše in tiska, rad čita in se postavlja	A
učeč; ali od tega nimava koristi niti jaz niti	narod	moj, kateri je že davno zamrl.Rad bi se posvetoval	A
podlega in krivičnega, nego če tlači velik, močen	narod	malega in slabega, in da ni bolj vzvišenega	A
ni bolj vzvišenega in častnega, nego če velik	narod,	spoznavši svoje dostojanstvo in svojo dolžnost	A
veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve	narod	moj! Kakšna pa je sedaj resnica?	A
Kakšna pa je sedaj resnica?	Narod	je umrl, toda po vsej pravici bi moral živeti	A
ko so vsi trije Kleki gledali samo slovenski	narod	daleč okoli sebe; toda gledali so potlej za	A
potlej za stoletij in stoletij, kako se je ta	narod	pogrezoval v morje nemško in italijansko.Že	A
in siloma je zatrt celo spomin na slovenski	narod.	Nikoli bi ne bil verjel in zdela se mi je ogromna	A
gospodovati in nekateri vedno hlapčevati; ali tudi	narod	ne more doseči veljave in slave po blagosti	A
Ali je pa morda ta sin, ki se zove slovenski	narod,	prezgodaj ostavil mater Slavo, premer je bil	A
razdruževale nego edinile v celoto; in ta, da si je	narod	svoj prostrani dom, ki je imel toliko odprtih	A
Madžari, brezobziren, Slovanom najusodnejši	narod,	iz Panonske ravnine!Ker so bili Slovenci prezgodaj	A
sebičnih, častihlepnih boljarov in je bil prosti	narod	kakor tedaj po vsej Evropi samo kolikor toliko	A
nebotična. To bratoljubje je ostalo brez posledic za	narod	takraj in onkraj meje, dasi že nad tri sto let	A
gine’, to je bila tedaj vsa naša zgodovina!	Narod	robov in tlačanov, narod vnukov nekdanjih svobodnih	A
vsa naša zgodovina! Narod robov in tlačanov,	narod	vnukov nekdanjih svobodnih gospodarjev vse dežele	A
slovenskega naroda. . / . / stran 178 . /	Narod	je bil res pobožen, ali hkrati zelo vražen,	A
potlej stale nad strankami, cepečimi dlako in	narod,	in so napredovale oprezno korak za korakom,	A
napredovale oprezno korak za korakom, da jih je	narod	lahko dohajal, in tiho, da niso nasprotniki	A
človeškega rodu . / . / stran 181 . / vodil	narod	po vsej Sloveniji kakor nihče pred njim in nihče	A
in boriti se za zgolj načela in za prvaštvo.	Narod	pa je plačeval troške teh prepirov in od tega	A
da država sama pridobiva moči in veljave, če	narod	v tej državi poviša in pomnoži duševne svoje	A
države ali drugega naroda, ne pa ondaj, kadar	narod	s to idejo samo brani narodni svoj obstanek	A
slovenski. Tako so se vrivali kakor tisti Gripo med	narod,	ki proti tujcu vedno nosi srce v roki in misli	A
premalo za vsako vas in vsak obrt, preveč za ves	narod.	Pisateljev, doraslih in nedoraslih, je bilo	A
političnih nasprotij ni nobena doba in noben	narod.	Tudi pri bolj razvitih, močnejših narodih je	A
medsebojnem prepiru; zakaj obilo imajo moči. Naš mali	narod	pa mora štediti s svojimi majhnimi silami, ker	A
ljubeznivo preziranje druge stranke ‒ bilo bi za	narod	manj pohujšljivo!Ali če stopiš med obe vojski	A
barbari in porušili cerkve in čitalnice, vero in	narod.	« Slovogoj utihne, kakor bi počival.	A
pravem času ali govoriti ali molčati! Onda mora	narod	drago plačevati mučeniški venec svojih fanatikov	A
stranke. Vsaka stranka pa je trdila, da ima	narod	za seboj, in vsaka je bila uverjena, da konči	A
asprotnico in jo prisili k večnemu molčanju. Ostali	narod,	v katerega imenu in ob katerega troških so se	A
od druge strani, da ta in ta gospod toliko za	narod	govori in pôje, ne stori pa ničesar; da se vnema	A
kupuje slovenskih knjig; da je ta in oni za	narod	vnet, ker mu to obeta dobiček; da se ta in oni	A
brezverec ‚prostomavtar’, ‚rdečkar’ in tako dalje.	Narod	strmeč posluša, kako se ometavajo njega odličnjaki	A
da se poboljša takoj ‒ jutri. Tako je pešal	narod	v celoti.Za vero in narodnostno zavestjo je	A
so radi pomagali, seveda ne zastonj. Tako je	narod	pešal in ginil, rekel bi, sestavno.Ob mejah	A
pesniki se porajajo malokdaj, in čim manjši je	narod,	tem manj utegne pričakovati takih veleumov.	A
posebne svoje rojenice, in kolikor manjši je	narod,	takisto žalostnejša je pesnikova usoda.Velik	A
pravilnih pojmov o življenjskih potrebah in zavaja	narod	s slepečimi mislimi in z mamečimi besedami.	A
manj je pesnikov, tem manj je nevarnosti za	narod,	katerega že prozaični pisatelji begajo dosti	A
dobrih pesnikov: veliko pesnikov za tako majhen	narod	in tako vzornih, da bi bili dosegli pri sosednih	A
veselje rdečkarjev ‒ oboje na žalost narodovo.	Narod	sam pa je bil kakor čreda brez pastirja.Ob prepiru	A
črke in mojo slovnico. Toda tukaj ne gre za	narod,	nego za načela in učenostna pravila; taka so	A
materinščino in čimdalje bolj sem črtil ta jezik in	narod,	ki mi je dal neplemenito mater; saj to sovraštvo	A
/ stran 254 . / strasti in država ni zgolj	narod	v orožju.Vsakdo pozna resnico takih naukov,	A
vladar, najsi ga priznavamo ali ne, in kaznuje	narod	z narodom, skrajno svobodo s skrajnim robstvom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani