nova beseda iz Slovenije

narod (601-700)


topel v nebesa, toliko zaslug imaš za slovenski      narod.     Le pazi, da se slave ne preobješ!«   A
je pomenila smrt, ko sem vendar videl, da je      narod      slovenski že davno poginul in da se ne zbudi  A
je glavno: Naša zemlja se nam ne sme vzeti in      narod      slovenski mora stati kot večno drevo, kateremu  A
filozofov? Se li sploh kdo zanima za pozabljeni ta      narod?     Ni li naravno, Andrej Francevič, da me je vse  A
svetlost!« »Reklo se mi je, da se zanimate za ta      narod      vi in vaši prijatelji, da se dostikrat shajate  A
slovenskem jeziku in o prihodnosti, katero ima      narod      slovenski.« »O prihodnosti!« je izpregovoril  A
veličanstvo, naš car, je bil iznenaden, ko je čul      narod      v tej okolici govoriti jezik, ki je gotovo soroden  A
tem, je li mogoče, da duhovščina reši mali naš      narod.     « »Duhovščina,« se je oglasil Jereb oblastno  A
ste, je li mogoče, da duhovščina reši mali naš      narod!     Odgovarjam vam, da duhovščina nikdar nikjer še  A
ničesar ni vedel povedati. Mogoče je, ker je ta      narod      bil silno razdivjal.In kakor je moril in požigal  A
pristopi ‒ »ta trpin, knežja milost, je ubogi      narod,      stanujoč in vzdihujoč po ubornih slovenskih  A
stanujoč in vzdihujoč po ubornih slovenskih kočah,      narod,      ki tava v duševni temoti od stoletja do stoletja  A
ležé brez prida in koristi. Kaj ste storili za      narod      trpeči? In če bi le-ta od najvišjega pastirja  A
svojem srcu ne boste nanje, in če se bo zbral      narod      okrog vašega prestola, pomoči in rešitve proseč  A
časov naroda našega. V njenem vznožju je trpel      narod,      in njegove usode so pljuskale zdaj burno, zdaj  A
plodnih moči mora imeti v sebi mali, a prečudni ta      narod.     Prebudil se je zopet, a prebudilanifico-1372  A
hudourniki iz zelenih bregov. Za vse, kar ima, ima      narod      slovenski zahvalo dajati jeziku svojemu.Moč  A
bi zapustiti vzvišeno svoje mesto ter iti med      narod.     Prijeti bi moral za prapor kakor vojnih čet zapovedni  A
najlepšo bodočnost. Takoj se je razneslo med      narod,      da tiči v Ernesta Malca rudniku neskončno bogastvo  A
spregovoril pred zbranimi. Gvardija je hitela med      narod,      in ko se je izvedelo, da hoče govoriti sam škof  A
kraju med višinami kakor v kotanji, da mu je      narod      po kolesu ime dal, kakor je rad po legi krajevna  A
li bolje ali slabeje nego prej; zato je tudi      narod      tem rajši pozdravil zopet stari črno-rumeni  A
ker je naš prosti ljud ‒ in to je bil tedaj »     narod«      ‒ že od nekdaj konservativen.Spominov na kulturno  A
nemške bolj razviti kulturi ‒ onih spominov naš      narod      tedaj ni znal ceniti; ostali so mu le bolj   A
rodila, vzgojila in mu dobrote izkazala; on ljubi      narod,      ker je ud njegov, in torej tako sam sebe ljubi  A
Vidiš, to je življenje! In      narod,      pravite?Da, med njim si po zvršenih študijah  A
takih, pa malo. On je prav po besedi samo za      narod      živel, kajti drugega opravila ni imel.Pohajkoval  A
Tako je prišlo, da je on ravno zaradi tega      narod      prav konkretno ljubil, kar je gotovo velike  A
imamo Slovenci, o spoštovanju, ki ga ima vsak      narod      za svoj jezik in ga mora tudi Slovenec imeti  A
c. kr. pokoren uradnik, popustil je delo za      narod,      pa agitiral je in zabavljal natihoma še vedno  A
Zgodopisci tedanjih časov pripovedujejo, da je tuj      narod      v Evropo priromal ‒ rjave kože, neznane noše  A
govorici jezik slovenski, kakor ga je govoril      narod,      kloštru podložni. Potem je bil ljudem najljubši  A
stran 41 . / danes v pesmi, katero je slovenski      narod      o naši lepi Vidi zložil, poje: ... tvoj mož  A
spominjal svojih roditeljev, to pa vemo, da      narod      je to daleč okoli dolgo in različno pripovedoval  A
delavni so tako, da naj se skrije marsikateri      narod      pred njimi.Ženske pozimi volno pripravljajo  A
ker so rabili svojo moč tolikanj prevzetno, da      narod      ni mogel spoznati, da so zavoljo občnega reda  A
rajši plesat, gospod Koren!« sili notar. »Za      narod,      kajne?« vpraša adjunkt zaspano. »Oh, jaz bi  A
za njima, »sedaj gresta v istini plesat ‒ za      narod!     « Koren ni govoril; zadovoljil se je z zaničljivim  A
Meniš li, da boš kaj posebnega dosegel ‒ za naš      narod,      seveda ‒ ako prideš v zbor?« dejal je skoraj  A
svoje pisalne mize imate že dopis za ‚Slovenski      narod’      pripravljen, ki povzdiguje v tretje nebo vse  A
prostih urah se je vznemirjal in poganjal za »     narod«      ‒ bil je vnet rodoljub. Nosil je tedaj še okorne  A
obilo mokrote svojim bogovom in grlom. In tudi      narod,      ki nam je v svojem pravu zapustil najlepšo in  A
spomniš iz zgodovine, da prav ta blagi, a premehki      narod      ni bil samo »stare slave djedovina«, nego tolikokrat  A
zakon prirode! Na tej zemlji mora, kakor vsak      narod,      tako vsaka pokrajina dospeti do možnosti popolnega  A
potreboval bi jih in bridko jih pogreša ubogi      narod!      Teh mladeničev usodo je premišljal Samorad in  A
stari prijatelji? Najstarejši, najmanj mešani      narod      so.Oni imajo najstarejšo vero, najstarejšo omiko  A
in razplod se je vršil po starem pravilu: ‚     Narod      se množi hitreje nego njemu potrebna živila  A
staremu zakonu o vednem spreminjanju. Celo drug      narod      biva sedaj na tej še vedno rodoviti zemlji.  A
pokvarjanje rodovitega, obdelanega sveta?« »Ta      narod,      ki sedaj gospodari tukaj, dela in skrbi za pozno  A
v našem devetnajstem stoletju bi marsikateri      narod,      ki sam sebe nazivlje plemenitega in bratoljubnega  A
nazivlje plemenitega in bratoljubnega, potopil drug      narod      ‒ naj rečem ‒ kar v žlici vode, samo da ima  A
Povrhu je ta mož poslednji Slovenec. Vaš      narod      ni zvonca nosil v zemeljski zgodovini, torej  A
devetnajstem stoletju in med slovenskim narodom. Naš      narod      sedaj veliko piše in tiska, rad čita in se postavlja  A
učeč; ali od tega nimava koristi niti jaz niti      narod      moj, kateri je že davno zamrl.Rad bi se posvetoval  A
podlega in krivičnega, nego če tlači velik, močen      narod      malega in slabega, in da ni bolj vzvišenega  A
ni bolj vzvišenega in častnega, nego če velik      narod,      spoznavši svoje dostojanstvo in svojo dolžnost  A
veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve      narod      moj! Kakšna pa je sedaj resnica?   A
Kakšna pa je sedaj resnica?      Narod      je umrl, toda po vsej pravici bi moral živeti  A
ko so vsi trije Kleki gledali samo slovenski      narod      daleč okoli sebe; toda gledali so potlej za  A
potlej za stoletij in stoletij, kako se je ta      narod      pogrezoval v morje nemško in italijansko.Že  A
in siloma je zatrt celo spomin na slovenski      narod.     Nikoli bi ne bil verjel in zdela se mi je ogromna  A
gospodovati in nekateri vedno hlapčevati; ali tudi      narod      ne more doseči veljave in slave po blagosti  A
Ali je pa morda ta sin, ki se zove slovenski      narod,      prezgodaj ostavil mater Slavo, premer je bil  A
razdruževale nego edinile v celoto; in ta, da si je      narod      svoj prostrani dom, ki je imel toliko odprtih  A
Madžari, brezobziren, Slovanom najusodnejši      narod,      iz Panonske ravnine!Ker so bili Slovenci prezgodaj  A
sebičnih, častihlepnih boljarov in je bil prosti      narod      kakor tedaj po vsej Evropi samo kolikor toliko  A
nebotična. To bratoljubje je ostalo brez posledic za      narod      takraj in onkraj meje, dasi že nad tri sto let  A
gine’, to je bila tedaj vsa naša zgodovina!      Narod      robov in tlačanov, narod vnukov nekdanjih svobodnih  A
vsa naša zgodovina! Narod robov in tlačanov,      narod      vnukov nekdanjih svobodnih gospodarjev vse dežele  A
slovenskega naroda. . / . / stran 178 . /      Narod      je bil res pobožen, ali hkrati zelo vražen,  A
potlej stale nad strankami, cepečimi dlako in      narod,      in so napredovale oprezno korak za korakom,  A
napredovale oprezno korak za korakom, da jih je      narod      lahko dohajal, in tiho, da niso nasprotniki  A
človeškega rodu . / . / stran 181 . / vodil      narod      po vsej Sloveniji kakor nihče pred njim in nihče  A
in boriti se za zgolj načela in za prvaštvo.      Narod      pa je plačeval troške teh prepirov in od tega  A
da država sama pridobiva moči in veljave, če      narod      v tej državi poviša in pomnoži duševne svoje  A
države ali drugega naroda, ne pa ondaj, kadar      narod      s to idejo samo brani narodni svoj obstanek  A
slovenski. Tako so se vrivali kakor tisti Gripo med      narod,      ki proti tujcu vedno nosi srce v roki in misli  A
premalo za vsako vas in vsak obrt, preveč za ves      narod.      Pisateljev, doraslih in nedoraslih, je bilo  A
političnih nasprotij ni nobena doba in noben      narod.     Tudi pri bolj razvitih, močnejših narodih je  A
medsebojnem prepiru; zakaj obilo imajo moči. Naš mali      narod      pa mora štediti s svojimi majhnimi silami, ker  A
ljubeznivo preziranje druge stranke ‒ bilo bi za      narod      manj pohujšljivo!Ali če stopiš med obe vojski  A
barbari in porušili cerkve in čitalnice, vero in      narod.     « Slovogoj utihne, kakor bi počival.  A
pravem času ali govoriti ali molčati! Onda mora      narod      drago plačevati mučeniški venec svojih fanatikov  A
stranke. Vsaka stranka pa je trdila, da ima      narod      za seboj, in vsaka je bila uverjena, da konči  A
asprotnico in jo prisili k večnemu molčanju. Ostali      narod,      v katerega imenu in ob katerega troških so se  A
od druge strani, da ta in ta gospod toliko za      narod      govori in pôje, ne stori pa ničesar; da se vnema  A
kupuje slovenskih knjig; da je ta in oni za      narod      vnet, ker mu to obeta dobiček; da se ta in oni  A
brezverec ‚prostomavtar’, ‚rdečkar’ in tako dalje.      Narod      strmeč posluša, kako se ometavajo njega odličnjaki  A
da se poboljša takoj ‒ jutri. Tako je pešal      narod      v celoti.Za vero in narodnostno zavestjo je  A
so radi pomagali, seveda ne zastonj. Tako je      narod      pešal in ginil, rekel bi, sestavno.Ob mejah  A
pesniki se porajajo malokdaj, in čim manjši je      narod,      tem manj utegne pričakovati takih veleumov.  A
posebne svoje rojenice, in kolikor manjši je      narod,      takisto žalostnejša je pesnikova usoda.Velik  A
pravilnih pojmov o življenjskih potrebah in zavaja      narod      s slepečimi mislimi in z mamečimi besedami.  A
manj je pesnikov, tem manj je nevarnosti za      narod,      katerega že prozaični pisatelji begajo dosti  A
dobrih pesnikov: veliko pesnikov za tako majhen      narod      in tako vzornih, da bi bili dosegli pri sosednih  A
veselje rdečkarjev ‒ oboje na žalost narodovo.      Narod      sam pa je bil kakor čreda brez pastirja.Ob prepiru  A
črke in mojo slovnico. Toda tukaj ne gre za      narod,      nego za načela in učenostna pravila; taka so  A
materinščino in čimdalje bolj sem črtil ta jezik in      narod,      ki mi je dal neplemenito mater; saj to sovraštvo  A
/ stran 254 . / strasti in država ni zgolj      narod      v orožju.Vsakdo pozna resnico takih naukov,  A
vladar, najsi ga priznavamo ali ne, in kaznuje      narod      z narodom, skrajno svobodo s skrajnim robstvom  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA