nova beseda iz Slovenije

Josip Jurčič: Golida in druge povesti, poved v sobesedilu:

Tam vidiš čevljarja z debelo smolavo roko, širokimi pleči in štirioglatim obrazom, suhega krojača, ki so mu prsi proti hrbtišču nazaj zlezle, odurno in osorno gledajočega ribiča, ki po Ljubljanici karpe lovi, zabuhlega in odebelelega hišnega posestnika, ki živi od skromne najemnine svoje hiše in od solate in špinače, katero mu na obširnem vrtu gospodinja sadi in potem, pred škofovo hišo čepé, to zelenjad prodaja. Vsi ti vino pijo in resno in tiho poslušajo mladega človeka, ki na oglu sedi in jim pripoveduje o Slovanih in njihovem ogromnem številu, o starih, svetih pravicah, ki jih imamo Slovenci, o spoštovanju, ki ga ima vsak narod za svoj jezik in ga mora tudi Slovenec imeti itd. Ta mladenič, imenujemo ga Jerebica, študent dunajske univerze, je visok, tenek človek, po obradku mu poganjajo začetki črne brade, na majhnem okrožljatem nosu čepé očala in zakrivajo male, žive oči, ki kakor dve iskri gledajo iz globoko ležečih lukenj pod nizkim čelom, nad katerim so črni, dolgi lasje strmo pokonci razčesani.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA