Naroda sicer ni, ki bi rabil moje črke in mojo slovnico. Toda tukaj ne gre za narod, nego za načela in učenostna pravila; taka so pa vzvišena nad narodi in nad vsemi svetovi, kakor je vzvišen drobec večne modrosti, podarjen razsvetljenemu človeku.« Samorad se je srepo oziral v Slovogoja, ko je strastno govoril in krčevito stiskal v levici papir, v desnici svinčnik, in zazdelo se mu je, da starčka prevzema neka bolestna strast, slična rokovni blodnji nekakovih umobolnikov.