Za vse srednjeveške dobe smo ostali brez književnosti, brez narodne poezije in brez prosvete: ‚Kako rod za rodom gine’, to je bila tedaj vsa naša zgodovina! Narod robov in tlačanov, narod vnukov nekdanjih svobodnih gospodarjev vse dežele, ni našel rešitve pri ljudeh; iskal je torej tolažbe pri Bogu in od tam je pričakoval spasa in boljših časov. Zidal je cerkvice na gorah, hodil na daljna božja pota in goreče je molil.