narod (401-500)

misli reševati svoj narod. Brez poze še nobeden	narod	ni bil rešen!...	A
Saj sem med poštenimi ljudmi. In za	narod	delujem, dragi moj gospod!Zdaj šele vem, kaj	A
sovraštvo in zato tudi vem, da nikoli ne bo minilo.	Narod	je moralen; vsaka umetnost pa je nemoralna	A
Ali mislite, da je to kar tako? Naš	narod	mora biti moralen, če je ali če ni!In na svetem	A
To cepljenje boli, toda koristno je.	Narod,	na tak način vzgojen, je zelo poraben za tista	A
in zaslužni pisatelj Štefan Frfila. Slovenski	narod	je izgubil v njem enega izmed tistih redkih	A
resnico in nič drugega kakor resnico!... Naš	narod	je pohleven, pobožen in gostoljuben.Pač lepe	A
je vsem in zató ni treba prikrivati, da naš	narod	ne pozná hvaležnosti do tistih velikih mož	A
ki so žrtvovali vsak dih življenja svojega za	narod	svoj, za blaginjo domovine.Kdo je kriv, da naše	A
delih poštenega Frfile. Takó je stvar, - ”a	narod,	ti sodi!“ To je bil strahovit udarec!	A
pa se je narodno navdušenje poleglo in se je	narod	razcepil v stranke, so se obrili tudi besedniki	A
besednikov; ampak očitno je, da jih potrebuje naš	narod	prav posebno mnogo, zakaj pomanjkanje je še	A
rekel in se je copatasto okrenil in je šel.	Narod	pa je bil vesel in hvaležen, zakaj pomanjkanje	A
”In kakšne nazore prodajate?“ ”Da naš	narod	še ni zrel za ideje ostalega sveta... Pomislite	A
ni ustvarjen za kaj takega... Ne, resnično, naš	narod	še ni zrel...“ Skočil sem s stola ves razburjen	A
se ne motim, ste celo deloma priznali, da se	narod	ne zanima -.“	A
.“ ”Kdo pravi, da se	narod	ne zanima?Narod se zanima za vse, kar mu je	A
”Kdo pravi, da se narod ne zanima?	Narod	se zanima za vse, kar mu je v prid, - za vse	A
oblizane in visokoleteče besede, se jako motite.	Narod	ima več idej kot vi, a da vas ne razume, je	A
naroda, ki je po svoji ogromni večini poljedelski	narod?	In kaj pa tisti brki, tisti zavihani brki?	A
otroke -- zakaj ti nisi nič poleg njih. Oni so	narod,	ti si rakev.-- Kaj pa ste vi storili, neverniki	A
odklonjeno, zavrženo! Povej, kdo ljubi svoj	narod,	kdo ljubi človeka, kakor ga ljubiš ti?Z ljubeznijo	A
nikomur, temveč je samo v skrbeh, da ne dobi naš	narod	elefantiaze; takisto dela intendanca ... Čemu	A
da bi se ne zadel človek ob vse drugo in ob	narod	sam; začni moliti očenaš in takoj boš imel na	A
ki odreka našemu narodu kulturo, ampak naš	narod	ni kulturen, zavrača tujinsko negacijo, kritiko	A
je, da imamo odlično mlado umetnost, toda naš	narod	je nezrel za umetnost in vrhu tega siromašen	A
sinovi propalega kmeta. Res je nazadnje, da naš	narod	zavrača umetnost zaradi umetnosti same -- to	A
bi, saj vem, kako bi bilo treba -- ampak naš	narod!	“ ... In solza na licu.	A
Govekarji, od prvega do zadnjega, podcenjujejo	narod	in precenjujejo sebe.Razkrojili so	A
precenjujejo sebe. Razkrojili so . / . / stran 33 . /	narod	v dva natanko ločena dela: v narod, ki ni zrel	A
stran 33 . / narod v dva natanko ločena dela: v	narod,	ki ni zrel za kulturo, in v Govekarje, ki trpe	A
poreče: ”Tvoj roman je imenitno delo, ampak za	narod	ni; prav imaš, ampak za tvoje ideje ni zrel	A
prav imaš, ampak za tvoje ideje ni zrel naš	narod;	tvoje delo je umotvor, ampak kaj bo naš narod	A
narod; tvoje delo je umotvor, ampak kaj bo naš	narod	z umetnostjo?“ To se pravi: ”Jaz, Govekar	A
bi bilo treba, ne trudim se, da bi vzdignil	narod	k sebi, temveč lezem sam v najgloblje njegove	A
Siromak se je zmotil. Ni treba, da bi on vlekel	narod	v svoje višave, temveč hudó je treba, da se	A
Jurčič, Kersnik, Trdina, Levstik, Tavčar; in	narod,	ki je stal nad njimi, jih je sprejel z obema	A
mnogoštevilna pasma je v prvi vrsti kriva, da slovenski	narod	ne pozna svoje umetnosti, niti imen ne svojih	A
natihoma, kako bi bilo treba in kam, toda -- ”	narod	neče“.O, narod hoče.	A
bilo treba in kam, toda -- ”narod neče“. O,	narod	hoče.Le Govekarji so leni, strahopetni in bojazljivi	A
Govekar: bil sem umetnik. In ljubil sem svoj	narod,	ki ga še nobeden Govekar ni ljubil. Govekarji	A
rodoljubi. Ne ljubijo ga, temveč delujejo za	narod.	In zdaj bi rad vedel, enkrat za vselej, kaj	A
da še noben rodoljub, ki je deloval za svoj	narod,	ni trpel zanj.Vsaj jaz doslej še nisem videl	A
je govoriti ob slovesnih prilikah: Tudi mi,	narod	zaničevan, siromašen, tudi mi imamo svojo kulturo	A
žare njegova lica! In za komedijantstvo naš	narod	nima daru; videli ste v gledališču.Ne laž -	A
In jaz sem človek mehak in usmiljen ... Naš	narod	napreduje, ali kako drago plačuje sproti svoj	A
pojo, da naj klešejo kamen, mažejo platno? ...	Narod?	Briga se narod zanje!	A
... Narod? Briga se	narod	zanje!Slavec poje in tudi kos -- ali ta dva	A
tudi kos -- ali ta dva ne zahtevata, da bi ju	narod	redil ...Velikokrat sem že premišljeval, kako	A
prirodoznanec: Feld- und Wiesenwahrheit ... Naš	narod	je ubožen, umetnost je zanj luksus, ki si ga	A
nameravate, pomislite zraven zmerom, da je naš	narod	ubožen ...“ Bog vedi, kakšna predrznost me	A
najboljši volji ne more lagati ... Ubožen je naš	narod;	in zdaj pomislite na tisto veliko število mladih	A
narodu svojega uma in srca sadove, darove, ki jih	narod	ne mara, ker so predragi zanj!Ali se vam ne	A
umirajoči z grenkobo v srcu? Ali se vam ne smili	narod	sam, ki leži na njegovem siromaštvu še prokletstvo	A
obadva bodeva zadovoljna!‘ ... Tako se brani ubožni	narod;	umetnik pa ne posluša nič, tudi poet ne, in	A
početje, žal mu je teh blagih ljudi. Delovanje za	narod,	za kulturo njegovo, za povzdigo takorekoč njegovega	A
mene tiče, spoštujem bolj tisto delovanje za	narod,	ki koristi obenem tudi človeku samemu.Takih	A
breze v izložbi. Tam prezeba umetnost, ubožni	narod	hodi mimo, ne ozre se na nedosegljivi dar ...	A
smejale tudi njegove oči. ”Ne, ne, gospod ... naš	narod	je ubožen ...“ In nenadoma se je zasmejal naglas	A
nanosnik, da bi mu ne padel na mizo. ”Naš	narod	je ubožen, gospod, ne prepirajte se z resnico	A
naj bi dal v tiste bogate okvire, ko je naš	narod	ubožen, presiromašen, da bi podaril kos kruha	A
bi me pogledali ljudje, kako bi me pogledal	narod!	Ne, gospod, ne morem!	A
kupujem tiskane podobe po kroni ... zakaj naš	narod	je ubožen ...In kje bi ostala potem tista lepa	A
stran 48 . / ”Zamotano je res, ampak slovenski	narod	je duhovit.Ali bi rad, da ti povem nekaj veselega	A
na misel, da bi zabavljal. Sam si je spisal	narod	čedno satiro ter ji je postavil spomenik na	A
nimamo, hvala Bogu, nobenega dela; satirikov rabi	narod	prav tako malo kakor kiparjev, in kar se mene	A
zabavljica je to, če zadene tako malo, da jo	narod	par let pozneje pretvori v resnico ter neskončno	A
temveč gospodje, ki jih po pravici spoštuje ves	narod,	ki pa imajo z umetnostjo -- blagor jim! -- prav	A
Prešernu, temveč tistemu licu, ki nam ga kaže	narod	v tej žalostni dobi.Čemu skrbi in preglavice	A
zavesa od spomenika Anastasiusa von Schiwitza in	narod	je izpolnil svoj dolg; pozno sicer, kakor je	A
ga je. Navdušenost je razodevala, da se je	narod	pač zavedal svoje svete dolžnosti; ali naš narod	A
narod pač zavedal svoje svete dolžnosti; ali naš	narod	je ubožen in če bi njegovi hvaležnosti ne bilo	A
in bi govoril o zdravi hrani za nepokvarjen	narod;	take reči imajo zmerom uspeh.Brez strahu tudi	A
Meyerjev leksikon? In te stvari so zdaj za naš	narod	zelo aktualne -- vsa vprašanja so izginila in	A
si odgovarja samo: kdo si je pridobil za naš	narod	večjih zaslug, ali Haeckel, ali Martin Skočir	A
Skočir; in drugače tudi ne more biti, zakaj naš	narod	je pravičen, tehta in ceni zasluge svojih mož	A
zdaj pred vami sliko moža, ki je živel za svoj	narod	in ki ni zahteval drugega plačila, nego tiho	A
v ime: Anastasius von Schiwitz. Slovenski	narod	ima veliko napak in grdih lastnosti, poleg teh	A
bi bil rekel, da je bilo to naravno in da si	narod	v tem slučaju ni nakopal prevelikega greha s	A
greha s svojo nehvaležnostjo. Toda slovenski	narod	se v mnogih ozirih čudovito razlikuje od vseh	A
svojo individualnost. Drugod, recimo, časti	narod	samo tiste može, ki so si bili pridobili večjih	A
pridobili večjih ali manjših zaslug samo za tisti	narod	in ne kje drugod in za koga drugega.Narod ljubi	A
narod in ne kje drugod in za koga drugega.	Narod	ljubi le tistega moža, ki je ljubil narod in	A
Narod ljubi le tistega moža, ki je ljubil	narod	in je delal zanj.Za tiste ljudi, če so bili	A
drugam zaslug, časti in slave, za tiste ljudi se	narod	ne briga in pozabljeno je njih ime.To je evropejska	A
Ljudje kakor mi. Ljubili so svoj	narod	-- saj ga jaz tudi ljubim in mi vsi ga ljubimo	A
en spomenik manj, spomenik, ki ga je postavil	narod	s pomočjo rodoljubnega ženstva in ki je deset	A
povedal in dokazal, deloval in trpel za svoj	narod.	Kaj je bilo z njim po tisti veliki in imenitni	A
drugače spodoben človek in ki je ljubil svoj	narod	-- zdaj pa je premožen in sedi na svojem nekdanjem	A
dodeli lahko smrt. Ampak, to je, mi smo zatiran	narod;	težko dobi Slovenec pošteno službo, če nima	A
leto dvanajst tisoč. Tako trpi človek za svoj	narod.	Poznam nekoga, ki ima tako ime, da se bere lahko	A
je bil mučenik, trpel je nekoč zelo za svoj	narod	in za svoje prepričanje.Nihče ni vedel natanko	A
”Tam gre gospod Valentin. Trpel je za svoj	narod.	“ Živ spomenik je bil gospod Valentin, spomenik	A
kakor nam pripovedujejo zgodbe, trpeli za svoj	narod	in ko je bil širok klobuk prav tako nevaren	A
jasno in v velikem obsegu pri bojih med narodi.	Narod,	ki se zaveda svojih koristi, ne pozna tolerance	A
mu je drago, a drugi dobé rešpekt pred njim;	narod	pa, ki se sklicuje ob vsaki priložnosti na sveta	A
spravlja dobljene klofute ponižno v žep, tak	narod	ne doseže nikoli ničesar in je drugim po pravici	A
zgodovine.“ ”Iz stoletnega spanja se vzbuja naš	narod,	dviga se, napreduje - in prihodnost je njegova	A
letele pesniško nadahnjene besede visoko k nebu -	narod	pa se je komaj toliko potrudil, da bi jim z	A
Da, kakor nekdaj! A	narod,	ljudstvo skrbi še vedno le za nepoetiški, materialni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani