naši (901-1.000)

Kamnik ali v Ljubljano, da jih bodo iskali ali	naši	biriči ali tisti francoski kusje (Blaž je	A
prvega. In čudno se mi šele zdaj zdi, da so	naši	ljudje tu po Črnem grabnu zadnjič dvakrat že	A
Francoze rokovnjači merili? Glede kase razumejo ti	naši	vladarji najmanj šale, zato gorje temu okraju	A
gotovosti, ampak da so to le naša ugibanja,	naši	računi na podlagi tega in tega.Če vlada misli	A
ko se je tisti Nande, ta rokovnjač, ženil pri	naši	Polonici, gledal sem tudi na vse strani, kdo	A
zmotil je živahni razgovor. Bili so to znanci	naši	iz kolovške doline in v sredi med njimi oni	A
. / stran 110 . / »Predvčerajšnjim je pri	naši	vladi naznanil to vest nekov oskrbnik z Gorenjskega	A
Volčjaka, ustavilo pred to pošto. Bili so to	naši	znanci iz Zagorja. Kapitan Boissac, kajti on	A
condamnés présents«, bili so večinoma znanci	naši:	Bojec in Peter Toča, katera dva sta bila okrevala	A
ti prednamci so kolikor toliko premišljali,	naši	vrstniki mislijo tudi mnogo.Menil bi tedaj človek	A
sestri lahko rekla, njej ne smeš. Ona ne sme v	naši	hiši čutiti, da ni doma, ne sme čutiti, da nima	A
vaše s čebelami branil.« »Kako je pa to, da	naši	pradedje, stari Sloveni, ki so bili gotovo na	A
me, da to opomnite,« odgovori profesor. »Da	naši	nekdanji očetje niso po zgledu drugih narodov	A
tega, ker menimo, da naše slovenske krčme in	naši	krčmarji, čeravno imajo po deželi veliko preprostejšo	A
mize. Cvet vsega društva pa so bili poglavni	naši	znanci: Kvas, deseti brat in Dolef, dasi so	A
opomniti moram na tvoje besede, da si bil v	naši	hiši zmerom dobro sprejet. Zatorej ne razumem	A
govorila. Samo tebi bi lahko povedala, da, tebi pa	naši	gospodinji Lizi.‒ Kaj meniš, kako sem jaz zvedela	A
To, kar je malopridnež naredil, zgodi se v	naši	deželi težko še kdaj.Pregovarjal je mojo mater	A
za nebesa ustvarjeni, kakor pravijo učeniki	naši.	Naj bo, kakor je božja volja,« odgovori drugi	A
kakor bi se vas jaz ali kdo drug naveličal v	naši	hiši, temveč radi vas imamo vsi kot sina in	A
prve. . / . / stran 4 . / Tako se je tudi	naši	ubogi deklici primerilo, da ji je že, ko je	A
dote boš že imel toliko, kolikor vsak ženin v	naši	fari, če ne več, pa tiho bodi in sam vedi!Jaz	A
pravil. Sam Bog daj, da bi še kdaj vrnili se	naši.	« »Jemineja!« javka mlada mati, »kako sem jaz	A
koder sonce izhaja. Takega ni še mati rodila v	naši	dolini in ga ne bo.Tam ljudi zdravi, doma jih	A
in svoje stvari piše. Dve leti že ni bilo v	naši	vasi videti Zobrovega doktorja.Sam hudič bi	A
povem, da nisem šla rada. Ali včeraj ste se	naši	gospé tako močno prikupili ‒ kaj enakega pri	A
Pustite sedaj. . / . / stran 68 . / Sicer so	naši	psi odklenjeni in so na dvorišču, tako da se	A
šel in res ga je bil ugnal. Nismo neumni v	naši	dolini, ne.In pri meni doma pijete lahko tako	A
svojo idejo. . / . / stran 85 . / Kako so	naši	prosti ljudje napačnost te namišljene zveze	A
da so že včeraj povedali, kako so jih potrli	naši	in hrvaški možje?Jaz pravim, da jih ne bo več	A
boljšega ko to, zakaj ti tatovi so še hujši ko	naši	volkovi in naši gospodje, ki poštenemu človeku	A
zakaj ti tatovi so še hujši ko naši volkovi in	naši	gospodje, ki poštenemu človeku branijo žival	A
vzel s seboj tudi Anico. Tačas pa kraji po	naši	domovini niso bili tako varni za popotne ljudi	A
uspešno na noge pomagal. Ker je že več let v	naši	povesti poteklo, kar svojega poštenjaka nismo	A
zaprto mirno meščansko hišo plezal. Tudi so se	naši	straži z orožjem v roki ustavljali in tako bi	A
da se mi oblačimo v tanka, mehka oblačila,	naši	očetje pak in naše matere so nosili in nosili	A
To ste slišali. Mi ciganje, ne mi,	naši	očetje niso hoteli sprejeti Jezusa in Marije	A
tuleči glas lačnega volka (popred bolj domačega v	naši	domovini), plahi zajec si je upal izpod grma	A
pravi čokat možak, »ali bo še kdaj dobro na tej	naši	zemlji?Bog nas varuj!	A
nocoj do jutri zjutraj, zlasti ker se je smrt v	naši	deželi udomačila; Turki jo trosijo.Zato jaz	A
ogrenimo mu to, kar si bo pridobil. Jaz pravim, da	naši	cepci še komu črepinjo razkoljejo, turške pa	A
misli napeljal. »Kje je neki oče opat in drugi	naši	bratje zdaj?« »Niso jim prizanesli,« odgovori	A
danes v pesmi, katero je slovenski narod o	naši	lepi Vidi zložil, poje: ... tvoj mož je šel	A
Vse boš dobila. Saj ste pravzaprav	naši.	« »Anca!« je pošepetal Jernej.	A
razlage ne vemo, tudi te ne potrdimo. Pa saj to v	naši	povesti ni posebno važno. Grad stoji na hribu	A
to ljudstvo razuma,« odgovori baron, »vendar	naši	meči so jim že toliko trde glave pomehčali,	A
današnji. Ravno tako res je pa, da so bili ti	naši	dedje, ker manj podučeni in omikani kot mi,	A
nikoli več pripovedovati, kar jeziki uganejo o	naši	hiši,« reče mati. »In če bom kdaj slišala, da	A
priden fant. Bogve kako bi bilo, ako bi šlo pri	naši	hiši po moje.Ali to sam vidiš, da k nam ne moreš	A
Za prvega so se streljavkali Francozje in	naši,	ki so stali v Razdrtem, po majhnih trumah nagajaje	A
braniti se proti Francozom. Potegnejo se torej	naši	vojaki, kar jih ni bilo pri nas v okopih, proti	A
na misel ni prišlo. Na vsaki postaji so se	naši	spremljevalci premenili in drugi brambovci so	A
raznesla skrivna novica med mladimi moškimi po	naši	deželi.Vsi smo se posvetovali, kam se bomo potikali	A
pomenili. Ker so bili pa rekrutje brez orožja,	naši	čuvaji, francoski vojaki, pa vedno pazljivi	A
pride več francoskih trum za nami in se pritakne	naši	rajdi.Naraslo je nas kmalu na širokost in dolgost	A
cepali in umikali se. Mož pri možu so stali	naši	na mostu in okrog mosta.Kar začnó topovi grmeti	A
Čeravno niso litoviški prašiči tako rejeni ko	naši,	zakoljejo jih pa veliko za dom in ne manjka	A
mene izpraševali, kako je kaj pri nas, kaki so	naši	ljudje, naša dežela. Jaz sem pravil na daljnem	A
in ki nas spominjajo starih časov, ko so se	naši	kmečki očetje, zidaje si svoja selišča, vedno	A
treba, opisati ga še enkrat, zlasti ker bode v	naši	povesti še večkrat stopil na površje ter pokazal	A
tu predava in pripoveduje, kako bo mrzlo na	naši	zemlji, kadar se ‒ hvala Bogu, da stoprav čez	A
grobeljski ‒ ta dva pa stavita nocoj zanke neumnosti	naši.	Glejte, volitve so pred durmi in nocojšnji ples	A
Medenovimi gosti dričati zopet proti trgu. Tudi	naši	znanci stisnili so se zopet, kakor ob prihodu	A
oh, jaz poznam naše razmere ‒ vedite, dragi,	naši	krapi se boje ščuke in doktor Hrast bi bil taka	A
le sredstvo, namen pa svoja korist. Pa vsi ti	naši	gospodje?Le poglejte jih!	A
gospodov, za katere se tudi ne morem ogreti: so	naši	vladni narodnjaki.V našem trgu še nimamo nobenega	A
vse, kar smo v zadnjih dneh novega zvedeli o	naši	stvari ‒ slabo!« »Skoraj da prav pravite!« pritrdi	A
a jaz ne umem, kaj nam more to pomagati pri	naši	volitveni borbi.Bolè vendar ostane tam, kjer	A
sodnijo in davkarijo in kolikor je še drugih po	naši	upravi potrebnih oblastev.Da trg ni brez župana	A
ravno tedaj je moja starejša hči Milica pela v	naši	čitalnici in ‒ jaz nisem bil imenovan. In današnja	A
Nemški naj bi govorili tisti ‚ü’, tako kakor	naši	Ribničanje, kadar imenujejo ‚krüh!’Jaz sem ji	A
»A, to je izvrstno! V	naši	čitalnici smo že dolgo pogrešali pevke ‒ to	A
brez dna. Je li čudo, da tudi vsi dogodki v	naši	povesti tekó tako polagano, enakomerno in da	A
brez duhovitega zrna je vse to! Škoda, pa	naši	Borjani so taki in drugačnih ne smemo risati	A
obraz v ozidju borjanskega trga, vselej so imeli	naši	znanci zvečer pri pivu veliko posvetovanje,	A
ajvažnejših vsega leta. Kajti vsi tržni odličnjaki in	naši	znani sosedje iz okolice so se zbirali ta večer	A
sem vendar dobro naredil. To me bodo zavidali	naši	gospodje; morda še celo vi?« »Kaj vraga!« kliče	A
slepa; ali ne uganeš, zakaj lazi ta škric po	naši	soseski?« Ona ga je začudena in skoro prestrašena	A
sedeč na klopi pri peči. »Glej, stara, to so	naši	voli!« zinil je Molek bahato in razgrnil štiri	A
Misliš, da jih bom skoz okno vrgel? Pa	naši	voli so le ‒ voli, da jih ni ‒ pa jih ni!«	A
že kaznovana za vse to, prehudo kaznovana; v	naši	hiši ni sreče!Na videz, da, da ‒ smo srečni	A
potovanja - soproga sodnikoval. Tako so zvedeli vsi	naši	znanci, pijoči nocoj pri Krači na zdravje in	A
farne stoletnice in že ves popoldan so porabili	naši	znanci za majhen izlet na bližnjo trško gorico	A
dovolj!« zagodrnja Krača. »Jaz sem prodal po	naši	meri, oni pa hoče laško mero!Tukaj pa je razlika	A
dajte mi to pisano, da ne dovolite možitve moji	naši	Manici.« »To vam lahko dam!	A
je, obrnivši se k svoji nevesti, »da vam bodo	naši	še bolje ugajali; živela bodeva vendar večinoma	A
povejte, kaj mislite,« vzklikne jezno. »I, no,	naši	in vaši, kontesa in vaš gospod,« reče poravnavaje	A
verze o »Savi in Dravi«, o »Triglavu« in o »lepi	naši	domovini«. In tvoje lepe oči?	A
polnil zrak nad majhnim pašnikom, kjer so grabili	naši	znanci. »Pozni ste, pozni!« zaklical je majhen	A
To tudi manj bistrim očem, kakor jih imajo	naši	ljudje v enakih stvareh, ni moglo prikrito ostati	A
svoje in preganjal rodne brate. Toda nazaj k	naši	povesti! Abadonovi služni duhovi so Samorada	A
ne ugaja, ako ni uglajena in nališpana. Celo	naši	obični izrazi vsakdanje vljudnosti so zgolj	A
nam je podaril Bog in katero so nam poročili	naši	očaki.‒ Drugi način napadanja pa je bil ta,	A
zaženeta vate! . / . / stran 186 . / Tako si	naši	stranki nista hoteli razdeliti dela in področja	A
mržnja proti piki na i ni toliko naperjena proti	naši	abecedi, kolikor proti naši veri, kateri rabi	A
naperjena proti naši abecedi, kolikor proti	naši	veri, kateri rabi latinica s piko na i za obredni	A
že izreči, da bodite vi in vaši spremljevalci	naši	ujetniki.Toda obveljaj vaša volja!	A
od te sovodnji nizdol zvala Sava Bohinjka.	Naši	potniki pa ondi niso našli ne Jezernice niti	A
si ude in naglo odkoraka proti izhodu. Tudi	naši	potniki stopijo zopet pod milo nebo.Tukaj, pod	A
Na migljaj Plahtaličev se prestavijo tudi	naši	opazovalci v tisto dvorano. Ogrnjene osebe Rudovara	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani