naši (1.301-1.400)

Nikdar niti za trenutek ne smemo pozabiti, da	naši	ljudje onkraj meje še trpijo.Prihodnji teden	A
vtikali v konjske kupčije. Počasi so lezli	naši	konjski junaki čez zelene senožeti in laze proti	A
»Le čakajte, mrhe. Nič več vam ne bodo	naši	godci igrali kola.Mehove jim bom porezal, ženskam	A
in mu šepnil na uho: »Gospod poročnik, jaz in	naši	bi te konje pokupili.Saj veste, da so bili naši	A
bi te konje pokupili. Saj veste, da so bili	naši,	kajne?« Graničarski poročnik je resno pogledal	A
dvigali ceno konjem in jim zavpil: »Konji so	naši!	Kar poberite se!«	A
Jovo je varčen.	Naši	fantje pa vse zapijejo.Kaj bi s takim, ki nič	A
obleko. Naj gobci vedo, da se imamo radi pri	naši	hiši.« Dekleti sta se spogledali in se zasmejali	A
igrati melodijo: Amerika, dolarji, dolarji!«	Naši	junaki so pograbili dekleta, ki so stala pod	A
vozil po vasi gor in dol. Okrog kolc so hodili	naši	junaki, nosili sveče in prepevali tihotapsko	A
Jaz sem pošten katoličan in nekaj veljam.«	Naši	junaki so se spogledali.Vrgli so se nanj, ga	A
se je, zapregel konje in šel v gozd po drva.	Naši	junaki so se ustavili pri Vilarju v Pudobu.	A
župnikov in škofov. Ha, ha, prekleto bi bili	naši	oblastniki neumni, če bi vam pustili, da se	A
sestajate in bogve koga ščujete proti tejle	naši	kraljevski oblasti.Če bi bili vi pametni, bi	A
nočem mazati rok! Že tako je dovolj siromaštva v	naši	deželi.Kaj bi ga še zganjali!	A
ustanovil, zato hočem imeti besedo v njej. Tudi pri	naši	posojilnici so imeli vsi moji predniki-župniki	A
volitve v bolj siromašnih krajih, kakor so pa	naši.	Prekupčevalci s konji bi lahko nekaj prispevali	A
To sem se odločil dati iz svojega.	Naši	bodo dobili dobro in obilno večerjo.Tudi godbo	A
dvesto dinarjev za volitve, nič več. Nekateri	naši	tihotapci so volili rdeče.Da jih ni sram!	A
imajo, pijejo dan in noč, za cerkev ne dajo ne	naši	ne liberalci. Tudi vaši vaščani so se izneverili	A
poočital župnik in ga pogledal. »Ja, ja, pa ne po	naši	želji,« mu je hitro odvrnil Rihtarjev Andrej	A
Dali so narediti vaško kaščo.	Naši	dedje niso ne pijančevali, ne obračali kart	A
se pa tudi še ne morem, ker jih je toliko pri	naši	hiši.Se bom že še lahko do štiridesetega leta	A
Zaprli bi te.	Naši	fantje ne govorijo, da bi se pobijali zaradi	A
Tukaj nimate ne žene ne dekleta. Žalostni so	naši	kraji za vas, to vsi vemo.Naše govorice ne znate	A
nabrala vojaščina, žandarmerija in policajščina na	naši	strani meje.« »Vojska bo menda,« je rekel Tone	A
uradnik na občini ali okraju se je zmotil ali	naši	uradniki še niso tega in tega prepisali, napisali	A
gospodarstvo. Še tega ne ve, koliko mostov v tej	naši	občini je potrebnih popravila.Tudi ne ve, koliko	A
obratovodja Tinče, ki je bil za pastirja pri	naši	hiši in se je za vsako reč cmeril? Manj šol	A
Stari so opešali in so strahopetni.	Naši	možje so kot treba!Jernej, dal boš tem cepcem	A
tako ne bodo nič upale. Vsi cerkovniki so že	naši«	.Pri tem je župnik Jernej malce pomolčal in bistro	A
vi prave volili, bi tudi nekaj prispevali k	naši	zmagi.To sem vam hotel povedati.«	A
ministri so vam zapravili dobro staro Avstrijo.	Naši	se sedaj v parlamentu borijo za slovensko avtonomijo	A
Jaz bom odbornik, in to najmlajši odbornik v	naši	občini.Župnik Jernej Potokar je ves iz sebe	A
sem bil dolga leta v tem kraju, vem, da vas	naši	strankini ljudje ne bodo tako cenili, kakor	A
1923. leta na župnijo trško. Bogati kmetje so	naši.	Liberalni krčmarji in trgovci strupeni in proti	A
Liberalni krčmarji in trgovci strupeni in proti	naši	stranki.Delavci so seme onega Žida Marxa.	A
Ljudi poznam in kraj tudi.	Naši	mlajši ljudje žele sami vladati brez mene.	A
Nemčija z vso naglico kopičita materialne zaloge.	Naši	trgovci kupujejo les in živino ter tekmujejo	A
so klonili pred Nemci, brez vojske. Nekateri	naši	ljudje so govorili, da bi se šli kot Slovani	A
želim, da bi me svet opravljal. Saj veš, da bi	naši	ljubi Slovenci radi videli, da bi živeli kot	A
Uboga Poljska. Na	naši	in italijanski strani delajo bunkerje.Rezervisti	A
človeka kot kdaj koli prej. Ko so odraščali	naši	starši, je bila cena zemlje bolj spoštovana	A
jezne! Še pogleda jih ne, kadar se ustavi pri	naši	materi.Oče pa na farje nič ne dajo.	A
naiven! Če bi bilo tako, kot ti govoriš, potem	naši	ljubi Slovenci ne bi hodili na delo v Nemčijo	A
misli na gozd kot na svojo družino. Taki so	naši	sosedi.Res pa je, da o Rebrovki ne bi rekel	A
zemlji kaže hrbet. Seveda je to trenutna moda v	naši	deželi.Kmetije so steber dežele v Evropi, to	A
dejal, da šumi zato, ker so se pred dolgimi leti	naši	in Klančnikovi predniki preklali za ta gozd	A
»Star je, ki laja. Dolgočasni bi bili	naši	gozdovi brez divjadi, veveric in ptičev, velikih	A
v frontno klavnico. Šli so v gozd in ker so	naši	jelovi gozdovi večno zeleni, so jim dali ime	A
Jugoslavijo, ki se je uradno imenovala SHS, so	naši	očetje in dedje menjali 4 krone za 1 dinar.	A
Klančnikov Gašper in vstal. »Dolgočasni bi bili	naši	gozdovi, če ne bi bilo srnjakov, srn, košut	A
donela vaša pesem „Domovina” iz otroških grl na	naši	šoli. Jankovič Jože, Kostanjevica na Krki	A
« je govoril Juri. »Patrijarhi v Gradežu so	naši	prijatelji, patrijarhi v Ogleju so naši sovražniki	A
Gradežu so naši prijatelji, patrijarhi v Ogleju so	naši	sovražniki, patrijarhi v Gradežu se oklepajo	A
kakor bi ga mogle nesti vse naše mule in vsi	naši	konji.« In obrnivši se k jetniku, je dostavil	A
napravimo iz tebe mučenika. Morda postaneš po	naši	zaslugi še svetnik.« Razbojniki so pristopili	A
njim ravnati. Tudi Jurjev ključar Grimo je na	naši	strani.Na prvi migljaj odnese Jurjev denar,	A
iskali boja za vsako ceno in bo vsled tega na	naši	strani.« Šele pozno ponoči je bilo posvetovanje	A
pravil Dominik o koncu bitke. »Zdaj vlada v	naši	vojski obup,« je končal Dominik. »Vojaštvo je	A
v te kraje in pridobil si je velikih zaslug.	Naši	predniki so prej divje ljudstvo teh krajev seznanili	A
in jih pripravili do kristjanskega življenja.	Naši	predniki so delali pota, so obdelovali polja	A
zaprli so ga v strašno ječo - tako so mi pravili	naši	menihi - in pred sodnike pride kot morilec.	A
»E, pa Jera je dala vse cerkvi!« »	Naši	sodniki ne dajo na tisto nič.Berači so jo pogubili	A
da se naenkrat ne počuti dobro. Tako tudi	naši	deklici.Vstopite, prosim, tukaj smo doma!	A
grizljivi sovražnik, da smo mi v pravici in da so	naši	bratje v krivici.Daj nam besedo, tujec, in pljuni	A
nobenem nisem bil tako zadovoljen kakor pri tejle	naši	kapljici.Tudi s pivom ni nič.	A
ona je rekla: »Cvipš!« In to ime je ostalo v	naši	hiši, ne pa moje.Ona je metala sladkor v cvipš	A
V šoli smo se čutili kakor v pregnanstvu in	naši	največji sovražniki so bili učitelji. Kako so	A
»Kaj pa ti veš o tem?« »O	naši	umetnosti vem samo to, da je izredno žalostna	A
prebili fronto, Bolgari so se vdali. Nemci in	naši	beže.« »Jim bo že dal Viljem,« pravi žena in	A
Nemci, smo hoteli samo vedeti, kakšni so ti	naši	Slovenci.To vse skupaj so le limanice.	A
Jaz sem ravnokar nehote slišal, da ste omenili	naši	mladi prijateljici Tildi, če bi šla z vami na	A
Pijte! ‒ Bog živi! ‒	Naši	mladosti ... eks! ‒ Eks!	A
jim pravite 𠆫ogati’,« vpraša Fronek. »To so	naši	gospodarji, naši voditelji.« Nastane molk.	A
bogati’,« vpraša Fronek. »To so naši gospodarji,	naši	voditelji.« Nastane molk.	A
poslušal. No, se domisli, zdaj sem doma, tukaj so	naši	ljudje!In spet molči.	A
včerajšnjega slučaja neprijetno nadaljnje bivanje v	naši	sredi, Vam prilagamo honorar za ves prihodnji	A
sabljo, in sicer zgoraj in spodaj zlato. Na	naši	železniški postaji sem že ogledala vse uradnike	A
s tišjim glasom, »ali ti veš, kje se pravi v	naši	vasi pri Jurjevih?«Čaka, da brat pritrdi, in	A
njemu nerodno in zato govori o drugi stvari. »Ti	naši	pismouki!« pravi, »sitneži so vsi skupaj.«	A
tistim belim obzidjem, ki gleda s holma, spijo	naši	starši. In naša otroška leta tudi počivajo	A
največje bogastvo, ki ga ima človek. Naše misli,	naši	spomini, naša domišljija, ki nam da, česar želimo	A
sabljo, in sicer zgoraj in spodaj zlato. Na	naši	železniški postaji sem že ogledala vse uradnike	A
s tišjim glasom, »ali ti veš, kje se pravi v	naši	vasi pri Jurjevih?«Čaka, da brat pritrdi, in	A
ti prekleta kača, ki ležiš mrzla in ostudna v	naši	omari!Satan te je iznašel in ljudje, njegovi	A
jim pravite 𠆫ogati’,« vpraša Fronek. »To so	naši	gospodarji, naši voditelji.« Nastane molk.	A
bogati’,« vpraša Fronek. »To so naši gospodarji,	naši	voditelji.« Nastane molk.	A
nalagal!« - sem ji odvrnil in se domislil. »V	naši	vasi so zidali italijanski zidarji župnišče	A
hodilo z materjo okoli, se je potepalo samo po	naši	vasi, jokalo od hiše do hiše in bilo vsem skupaj	A
pa ste? jih ošine z zapeljivim pogledom. -	Naši!	rečejo vsi kot eden, se dvignejo vsak s svojo	A
Zdaj je zabava v kraju.	Naši	igralci, kot sem dejal, so vsi duhovi, in so	A
kartami in zapisi. Kar sem povedal, so popisali	naši	predniki v časih, ko so jauhe preučevali in	A
Zdaj je zabava v kraju.	Naši	igralci, kot sem dejal, so vsi duhovi, in so	A
v življenju ni videl. »Po mojem na Zemlji,	naši	stari domovini.In to bo Faestos, mesto na Kreti	A
na čelu in šepeče: »Tu so... Vsi so tu, bogovi	naši.	Nikoli niso odšli v ozvezdje Božjih koscev...	A
razpira cvetove bogomilij. . / . / stran 236 . /	Naši	predniki so prišli na ta planet; kdo jih je	A
knjige iz Iksionove skrinje skrivnosti, katerih	naši	bogovi in duhovni niso hoteli nikoli pokazati	A
med nogami v moško grmičje in kdaj nam bodo	naši	piskajoči glasovi zdrsnili v vsaj nekoliko nižjo	A
mora imeti človek vsaj malo srčne kulture.	Naši	ljudje te še nimajo, Italijani, zlasti oficirji	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani