naši (1.001-1.100)

je gotovo vzorna, ker so jo osnovali izkušeni	naši	modrijani in iz med evropskih veleumov največ	A
preživela ves evropski srednji in novi vek.	Naši	državi na čelu je seveda človek; ker pa ne poznamo	A
življenje pohabljenca ali onemoglega starčka.	Naši	tehniki daleč presegajo amerikanske svoje tovariše	A
Ne mogla bi jih pa tudi vzdrževati, ker so	naši	predniki porabili malone ves premog.Porabljamo	A
Pri nas je prva: sit želodec. Zatorej so	naši	siti državljani zadovoljni in ne modrujejo o	A
značaj slovanski; in nemara je res, kar pojo	naši	pesniki-preroki, da so Slovani, ki samo 𠆫ran	A
sedaj!« »Ali si videl, kako sta ušla onadva	naši	pravici?« »Seveda sem videl, saj sem stal na	A
inozemski postopač z dvema poštenima mladenkama v	naši	Ameriki, kjer je toliko premalo žensk, da si	A
učencev je bil slab ali nagajiv, s tem so se	naši	učitelji bavili posebej. Jaz sem bil z doma	A
mestni gasilci, da pogase neobični plamen v	naši	gostilni.Okno se zdrobi in iz nastavljene cevi	A
tem, pa na onem svetu. . / . / stran 15 . /	Naši	kritikujoči čitatelji so tudi prestrogi, zakaj	A
v Korotanu nad Sveto Krvjo, kamor so hodili	naši	stari ljudje na božjo pot, videl goro, ki je	A
zmešala. Jaz verjamem to, kar so nam sporočili	naši	dedje in pradedje ‒ pametni možje.Samo tista	A
moj tovariš zabadavo dokazoval, da stoje na	naši	zemlji, ne boječ se usode Podrte gore, snežniki	A
razumeli za spodbudo ter pričakovali, da se	naši	prvenci vendar nekoč natisnejo, ako ne prej	A
plačevati tako redko, tako drago blago, dočim bi	naši	slovenski pesniki še vedno, v bodoče kakor do	A
ne * cepcu . / . / stran 164 . / boječ se ob	naši	slovenščini za nemško posest in za pristni nemški	A
claudite jam rivos! zaklical ne govorniku, ampak	naši	dobrovoljni, stari krčmarici, tedaj smo vstali	A
radovednemu dečku, natanko povedal, kako so se	naši	pradedje volka znebili za vselej.Možje so ujeli	A
kakor pod jasnim soncem se mi boste videli vi in	naši	planinski zakladi.Tukaj gori poznam vse kotičke	A
mladeničev, starcev, deklet in žena? Zdaj vem, zakaj	naši	učeni zdravniki največ ne ozdravijo nobene bolezni	A
Oprostite mu to plašljivost!	Naši	gorjanci so posebni značaji. O polnoči vam gredo	A
Sreča in nesreča prideta od Boga.	Naši	gorjanci bi obupali brez te vere; zatorej jim	A
pest . / . / stran 229 . / da Grma, ker so mu	naši	otroci preveč razposajeni in ne piskajo kar	A
kako so ta učeni gospod obrazložili, da se	naši	otroci doma več nauče nego v šoli!« »Še malo	A
bohinjski težko spravi v denar. Vsega tega	naši	očaki niso videli in nemara celo niso želeli	A
zavračali nasvete, kako je treba menjavati semena. »	Naši	stari so sejali in sadili, kot sejemo in sadimo	A
Organizacije imajo vso moč in tam so delavci učeni kot	naši	učitelji.Sicer pa, kaj bi ti pripovedoval, ti	A
Pa sem med tednom zato čvrsteje delal.« »Ali	naši	ne?Ti si krivičen svojim otrokom!«	A
mislil, da sem gluh in slep za vse, kar se v	naši	srenji godi.Zate vem, da si pošten, zato sem	A
stolpi na Gradišču, so se proti večeru zbrali	naši	kmetje.Bilo jih je blizu trideset, prav odličnih	A
in srečo proti sovražniku svete vere. Tudi	naši	možje so popadali na kolena in jeli iskreno	A
nekaj dobro ovitega, potem pa prisede zopet k	naši	družbi. »Tu imaš, Zalika, srebrno svetinjo	A
in ljubezni. Dolgo so se še pogovarjali v	naši	družbi.Med drugim je Serajnik tudi pripovedoval	A
sprijeti s svojim nasprotnikom. Tega so se pa	naši	kmetje zbali.Pogum jim je začel upadati, da	A
žalostno novico, da so jo pobrisali iz tabora	naši	kmetski zavezniki.« Dolgo sta se pogovarjal	A
Tako so močne in debele. Mislim tedaj, da so	naši	sosedje z Mirkom vred varni.In celo če bi sovražnik	A
istem trenutku prileti Strelec ves brez sape k	naši	četi ter vzklikne obupno proti Mirku in tovarišem	A
Toda vsak poizkus je bil zaman. Tudi tu so se	naši	vrli Rožanje tako krepko in hrabro branili kakor	A
razsajal po zemlji slovenski. Veliko so trpeli	naši	očaki pod turškim mečem, njih žene in otroci	A
o krvoločnem turškem ropanju in požiganju po	naši	zemlji, a vse to, smem reči, bi še ne bilo dovolj	A
meriti z nami? Čislati, spoštovati nas morajo	naši	nasprotniki, potem se nas bodo bali, potem bodo	A
obljubljeno deželo, v kateri bodo srečno živeli	naši	potomci.Na veselo bodočnost!«	A
morebiti zaničeval poštena imena, katera dajó	naši	pošteni kmetje po stari navadi svojim otrokom	A
vse verjeti, kar je pravil. Radi bi, da bi	naši	bralci čislali in spoštovali našega mladega	A
gospa, pevce imate izurjene in lepo ubrane, tudi	naši	niso boljši; in vendar si domišljujem, da slujejo	A
mirni, gospa; ostane mi v spominu moj dolg,	naši	pogovori in vse današnje popoldne!« Prijazno	A
nič drugače; tako so ogenj delali in kurili	naši	pradedje, stari Slovani!« »Tako je ogenj delal	A
zahvalil. Ako je vam po volji, recimo, da so	naši	dolgovi poravnani in ‒ mir besedi!Sedaj pa vem	A
skoraj mi bode popolnem dobro.« Vtem sta bili	naši	prijateljici zapustili vas.Kolovozni pot tik	A
O, Bog te bo kaznoval, ti nečast in sramota	naši	pošteni hiši!« Metka leži na obrazu, ne oglasi	A
gledati ter veseliti se njihove sreče ‒ saj so	naši	bratje.In vendar, dasi srečen sam, kolikor more	A
mojega očeta, in prebivalci tega sveta bili so	naši	sosedje ‒ in nemirno je letela misel moja nazaj	A
gosposka kočija; s ceste krene naravnost proti	naši	vasi.Kakor bi trenil, bila je tu; voz je zaprt	A
o katerem nam pojó pesniki, po katerem nam v	naši	bedi in težavi zbujajo silno, neutešno hrepenenje	A
in veselju od zibeli do groba? Nam še so v	naši	mladosti božale srce.Tiha je zdaj gora in dolina	A
katerih bi ne verjeli, ko bi jih mogli slišati	naši	očetje; mi se že skoraj več ne bomo znali čuditi	A
Ali rastó naše kreposti, naše moštvo? Kje so	naši	Sokrati, naši Reguli in Cincinati?Res ne sežiga	A
kreposti, naše moštvo? Kje so naši Sokrati,	naši	Reguli in Cincinati?Res ne sežiga več, vsaj	A
ga tudi ne bomo gledali niti mi niti otroci	naši,	ko naraste ta sveta, izvoljena truma, da se	A
primerno zdi, posnel, zapisal ter izročil mladini	naši	v svarilen zgled. Tako bi vendar morebiti smrt	A
Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji in	naši	zagovorniki pri Bogu?Dajte mu pečenke in vina	A
ni pojmil sam, ni mogel niti drugim praviti.	Naši	povesti, hvala Bogu, to ne škodi, ker imamo	A
kraja ni zaničeval tako neumno kakor nekateri	naši	‘domorodci’, ki so razvpili Dolenjce za najslabše	A
ušesom, ki so se držala kvakarske gospode.	Naši	kmetje so sodili o nji drugače.Kadarkoli so	A
kar so se srdito, ali zaman bojevali spredniki	naši,	dosežemo lahko brez punta in sile, brez kaplje	A
ljubki griček, ki je zdaj brez imena, predniki	naši	pa so ga zvali Bratovska gomila.Ves zamaknjen	A
dolu, spadajočem med najlepše pokrajine v vsi	naši	prelepi slovenski domovini.Humpenhorstov zaklad	A
V en glas so govorili, da se ne nahaja v vsi	naši	deželi ne pet uradnikov, ki bi se mogli kosati	A
leta splošnega miru, blaginje in veselja po vsi	naši	domovini.Vladal bo razumen in plemenit cesar	A
naš rod ljubil in ga branil sile in krivice.	Naši	kmetje si bodo tako opomogli, da bo najubožnejši	A
prej sovražniki njihovi in cesarjevi. Rojaki	naši	ne bodo zdaj več vedeli, kaj je revščina, skrb	A
krokarji ter se pasli z mesom ubitih naših rojakov.	Naši	možje in mladeniči bodo popadali v nesrečnih	A
Trbuc, Ažman, Ravnik, Groga in drugi taki. Ti	naši	gostje so se menili dostikrat o Prežirju in	A
med največje razumnike, ki so se porodili v	naši	deželi in v našem narodu.Kdor ga je videl in	A
dejali doktor Kibla. Pa tudi pravih doktorjev	naši	ljudje ne puščajo na miru. Gorenjcem ni storil	A
jo je ta imenitni slovenski doktor. Gostje	naši	niso nikoli ničesar slišali, kakovega srca je	A
pohlevnega pivca si želi vsak gostilničar. Tudi	naši	gostje so začeli enoč premlevati to Prežirjevo	A
očesu bližnjega, bruna v svojem pa ne vidimo.«	Naši	gospodje so pravili, da ga je bila tožnost enoč	A
Bajko o zakladu je povedala Kolenčeva Jera	naši	sebenjici Rezi, ki se ji je morala zareči in	A
mislim, da bi se vestnih trgovcev dobilo dovolj v	naši	domovini, ali meni je znan samo eden.Vsi drugi	A
naših krajih in se ni nikoli slišalo, da bi	naši	kmetje stradali zaradi slabih letin in da bi	A
si prislužili profesorji, ki so prepovedovali	naši	mladini dobre in poštene slovenske časopise	A
stranka. Kadar zve kako krivico, ki se je storila	naši	narodnosti, zakliče zmagoslavno:Vsaka sila je	A
njegove ljubavne zveze, zgode in nezgode. Mnogi	naši	akademiki pa so dvojili o vsem, kar se je pripovedovalo	A
veseli, da so tem ruskim poštenjakom podobni tudi	naši	Kranjci.S komerkoli je o njih govoril, mu je	A
lepoti, da se jih rojaki spominjajo. Mnogobrojni	naši	kritiki pa presojajo njih doživljaje poleg splošne	A
deset ali petdeset, ampak celih deset sto let.	Naši	predniki so bili preslabi, da bi se osvobodili	A
ima prav bedaste otroke. Ni torej čuda, da	naši	rojaki zasmehujejo blaznike, da ne smatrajo	A
pridevki in drugimi zabavljicami. Kočevski in	naši	fantje so se enkrat nekaj sporekli in začeli	A
povsod grozno veliko. Zato se bojim, da bodo	naši	bodoči gospodarji še slabejši, kakor so sedanji	A
cigansko in po pijansko, ker to mi verjemite, da so	naši	farmani sami cigani in pijanci, zato pa jim	A
‚Kako so naš gospod pametni!’ Taki so bili	naši	ljudje tiste čase, ko smo delali še tlako.Saj	A
sem našel mir. Pripovedovali so pozneje drugi	naši	vojaki, da se je mrcina neki dobro obnašal na	A
sam po gosposko. Ko so se vračali spomladi	naši	drvarji s Hrvaškega domov, so mi prinesli od	A
Sloveniji »predragi deželi ... v kteri očetje so	naši	sloveli, ktera zdaj ima grob komaj za nas«	A
minut in sanjariš, da se raj dá uresničiti že na	naši	žalostni zemlji ‒ naenkrat zabuči vihar skušnje	A
udarci nemilega razuma. . / . / stran 63 . /	Naši	kmetje so se radostno spominjali samosilnika	A
mirno in krotko besedo. In tako je ostal v	naši	hiši ljubi mir, med mano in mačeho pa prijaznost	A
Šalčeva hiša nekoliko neprijazna in prazna proti	naši.	In Urbana sem se celo ustrašila.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani