Bilo je prve dni meseca julija ‒ tretjega proti večeru ‒ v letu naše povesti, ko se je majhno krdelce francoskih vojakov, prišedših po cesti z Volčjaka, ustavilo pred to pošto. Bili so to naši znanci iz Zagorja. Kapitan Boissac, kajti on je bil poveljnik, uredil je takoj vse glede prenočišča svojih spremljevalcev in obenem spravil denar, katerega so vozili, v poštno pisarno.