nova beseda iz Slovenije
in neusmiljena; luč dá veselejše misli ... dá | molitev | bolj gorečo.In tako mraz bi ne bilo človeku | A |
se mi je zazdelo v srcu, da bo uslišana moja | molitev. | “ ”Upanje je bilo, ki še ob poslednji uri | A |
VEČERNA | MOLITEV | Ko mi je bilo deset let, sem prvikrat dvomil | A |
vse moje besede in misli, mojo zadnjo večerno | molitev. | Deset let je bilo, da nisem molil; tisto | A |
težko kakor črni kamen: Bog me je ogoljufal za | molitev | in vero, Bog je prelomil besedo!- | A |
smehljale; v tistem smehljaju je bila moja večerna | molitev | in plačilo zanjo; Bog jo je slišal ter jo je | A |
brez vere so mu odgovarjale orgle na kóru; njih | molitev | je bila zgolj beseda.Verniki so klečali globoko | A |
klečali globoko doli v hladnem somraku; in njih | molitev | se je trudna in težka víla od črnih tal proti | A |
in težka víla od črnih tal proti stropu. Ta | molitev | je bila prošnja lačnih, ponižanih, v trpljenju | A |
Polje ne rodi kruha, pa bodi kamen naš delež in | molitev! | “ ”Odložite molke!“ je rekel tujec. | A |
Vsaka moja misel je bila pesem, vsaka želja | molitev. | Takrat sem bil brez greha; nisem še vedel, kaj | A |
za kropilnikom ter poslušal njegovo spokorno | molitev. | Čakal je tam nanj in se je smejal porogljivo | A |
nego se je smejal!“ ”Roke je imel sklenjene za | molitev! | “ ”Ko je dorogovilil, je na molitev pozabil | A |
sklenjene za molitev!“ ”Ko je dorogovilil, je na | molitev | pozabil!“ ”Ali je duša v njem, ali je ni | A |
nemški oficirji pa naša bedna zemlja ... Plač, | molitev, | borbe evangeljnikov, kobilice, potres, poplave | A |
grajski rog tlačanstvo k obrambi, v zavetje, | molitev | ljudstva sega do oblakov, govedo muka, drobnica | A |
polumesec ... »He, alah!« zapojo konjiki svojo bojno | molitev. | »Pomagaj sveti Bog!« odjekne doli v taborišču | A |
Okrog ognjev plešejo Turčini svojo večerno | molitev. | Doli v gradu plaka ljudstvo, domovi se pogrezajo | A |
Mohamedu, venomer mi stiska roko in žlobudra svojo | molitev. | « »Preden bomo v Banjaluki, mu bo bolezen docela | A |
Herbart si sname perjanik, usta mu zašepetajo tiho | molitev | zahvalnico ... Izza brda se prikažeta moški in | A |
svitu. V medlem zoru se zbude bregovi, zgodnja | molitev | dahne od brega k bregu: križ vzdihuje k nebu | A |
izrazu, a srce jim v mehkobi vzdrhteva ... Tožna | molitev | utripa v svetišču, z jutranjo zarjo se dvigajo | A |
Slika nebeškega ženina obledi, dehteče cvetje | molitev | in sladkih pokor se obdehti in ubogi Ženin čaka | A |
kakor da govori sama zase: »Smrt in bolezen in | molitev! | Tako pač! | A |
naš dom, to je tvoj dom, gospa mati. Smrt in | molitev. | V molitvi koprne po smrti in v smrti molijo; | A |
samo pobožne knjige, in je bila njena vsakdanja | molitev, | da bi postala svetnica mučenica ali pa vsaj | A |
oltarju, in neizrečena žalost ji je silila v | molitev. | In vendar ni mogla moliti. | A |
nekaki blaženosti odsotnega duha je rekla: »Tvoja | molitev | ga je rešila, Janez.« »Morda ga je,« je odvrnil | A |
Vikar je vzel štolo in začel moliti spovedno | molitev | ...Ko pa je odmolil odvezo, je snel štolo, jo | A |
velike besede je dal Bog in male, odroke in | molitev | proti kugi in kačjemu strupu. Nisem lisast, | A |
Misel, da ima opraviti še brevir in večerno | molitev, | ga je obšla iz navade.Trdo je padla njegova | A |
odgovarjal. In vse mu je bila ena sama zahvalna | molitev | za čudež, za Katrico, ki se je vrnila in je | A |
ecce vulnus! in je odgovorilo, kakor amen na | molitev: | thabiti kumi... Duhovni spi in sanja: | A |
in ujalovi žensko, da je božji službi obredno | molitev | ukral, da hoče kakor Bog svojih vernikov, ki | A |
razpelu, sklenil roke in jih vzdignil kakor za | molitev. | Komaj je še razločil v mraku sajasti lik. | A |
Strašna misel ga bega: »Gluha | molitev | in gluho maziljenje!Saj ji ne bo v življenje | A |
V imenu Očeta...« Sredi v | molitev | mu spregovori dekle: »Tisto besedo, | A |
Kako pa?« »Povedal bom | molitev, | ti pa govori za menoj,« je dejal krčmar in pokazal | A |
Amen!« »Lepa | molitev! | « se je zasmejal tedaj Mohor in začel dražiti | A |
dober in pobožen, zdaj mu pa kar nič več ni za | molitev. | Ponoči odhaja nekam z doma. | A |
svetega Krištofa. Ozri se nanjo pa zmoli kratko | molitev. | « »Bom, mati!« | A |
Župniku so se od srca smilili, sklenil je roke za | molitev | in prosil k Bogu: »Ne pozabi jih v usmiljenju | A |
zadnjo zarjo prve zvezde, pel svojo tisočero | molitev | preko holmov in planot.Planota s Pečinami, Šentviško | A |
prebudil in je mrmral svojo izvirno jutranjo | molitev. | »Gospod,« je molil, »zahvalim Te. | A |
»Moli za menoj! Oče naš ... « Gradnik šepeta | molitev | in čaka.»Zdaj bo!« | A |
nič belil las: človek je ustvarjen za delo in | molitev. | Takoj pa sem zastavil z ustanovitvijo | A |
bili srečna moja mati. »Bog je uslišal mojo | molitev! | In tisočkrat naj ti povrne vse, kar boš dobrega | A |
»No, to pa je?« » | Molitev! | « je vzneseno povedal lovec, računajoč na moje | A |
čez potno svoje čelo. Zadonela je veličastna | molitev | o Kristovem trpljenju, in stepeni in jokajoči | A |
Kakor veste, nisem bil nikdar posebno vnet za | molitev, | ali ta prilika me je preobvladala in razoglav | A |
Dvignila se je z ležišča in pričela moliti dolgo | molitev; | vstala je, še pogledala ni enega ni drugega | A |
»Predolge molitve ima. Kratka | molitev, | ta je dobra!Kako si molil ti, Stopistran! | A |
pa mi je, da ga častim in ga vpletam v svojo | molitev. | Za vse, dobro in hudo, bodi hvala gospodu našemu | A |
na bližnji stol, sklenil rumene roke kakor v | molitev | in čakal s povešenimi očmi, da ga kdo nagovori | A |
Naročil sem ga, a svetega moža je gotovo zadržala | molitev! | Nič ne de, saj mi je itak vse pojasnil. | A |
s pogledom proti stropu ter izrožljal kratko | molitev, | s katero je klical božjega blagoslova na kardinala | A |
ko pošteni ljudje še spe ali pa vsaj jutranjo | molitev | opravljajo.Češkovo sem srečal in na vse jutro | A |
nato pa je z otroki zropotal običajno šolsko | molitev. | Šele potem je slekel dolgopeto svojo suknjo ter | A |
Sedaj je frančiškanski svetnik razrobkal kratko | molitev | v nekaki laški latinščini, katere nista umela | A |
nakrat velika radovednost. Opustil je pobožno | molitev | ter hotel vedeti, komu so posvečeni božji hramovi | A |
rokava. Zaradi tega razlaganja in teh vednih | molitev | se je zakasnila družba, tako da je moral Janez | A |
globoko priklonijo. »Opraviti želim kratko | molitev | v vaški kapeli, in želja moja je, da me spremite | A |
mučila nekaj tednov grda bolečina. Rešila me je | molitev | ‒ cela hiša je molila zame ‒ a gotovo mi je | A |
popoldne pa smo prinesli mrliča ter ga brez | molitev | pokopali.Božje usmiljenje! | A |
božja roka nad nami. Gotovo nam je pomagala | molitev | kranjskih kapucinov. Zapišem naj še to, da smo | A |
ženstvo je padlo na kolena in glasno je zadonela | molitev | svetega očenaša.Mene pa vse to ni presunilo | A |
z mečem, ali njegovo orožje je bila njegova | molitev, | kipeča iz kipečega srca.Zavel je hladen piš | A |
otmi me pogube!l Tako jo je pretresla njega | molitev, | da so ji solze zalile oko. mUbogi, zapuščeni | A |
. / . / stran 120 . / niti ne veste, kaj je | molitev. | Nekaj očenašev pozobljete in najlepše pridige | A |
od vsega hudega že sama kost in koža, skrb in | molitev | in delo ‒ še jesti siromak ne utegne in spati | A |
in rdeli, tako jih je s seboj jemala pobožna | molitev. | In nobeden se ni upal dvigniti oči, vsem so po | A |
razjahali, pokleknili in se zatopili v tiho | molitev. | Ko so spet vstali in se zavihteli na konje, so | A |
Živko ... !« . / . / stran 137 . / Ta izvirna | molitev | iz preproste duše mu je olajšala srce.Veroval | A |
»Nič ne veš! Delo, | molitev, | post; ponižnost, pokorščina in ‒ zmernost.« | A |
ponižnost, poslušnost, pridnost, ljubezen in | molitev! | « ga je pater Konrad skoraj svaril. »Ne bo mi | A |
za najino srečo. Gospa Ema je dejala, da moja | molitev | ne bo zaman.« Hotimir je bridko vzdihnil in | A |
dalje učil. »V molitvi je ljubezen, v delu je | molitev. | Moli, kakor da bi moral umreti že to uro, in | A |
»Kako sta srečna, ko vesta, da ljubezen in | molitev | neveste hodita za njima!« Blagroval je posebno | A |
pota, je tudi zdaj v kapelici zmolil kratko | molitev, | da bi mu Sveti Duh vodil besedo in da bi ga | A |
samostana ne bi bilo.« »Delo samo je že najlepša | molitev. | « »Nikar! | A |
»Nikar! Tako govorijo vsi, ki jim | molitev | smrdi.« »Kolikor je je res treba, meni | A |
znala poiskati, ji je bilo pobožna zjutranja | molitev, | kipeča z mladim solncem iz pokojne samote v | A |
Iz teh krepkih in ličnih vrstic kipi topla | molitev, | trepeče mila prošnja, poje radostno upanje v | A |
trdno. Pokleknil je ob postelj in molil večerno | molitev. | Liza se mu je utrnila iz spomina, misli so šle | A |
ljudstva. Opazil je, da imajo tlačani malo | molitev | za cerkev in da se jim še te mešajo.Kako bi | A |
ljudskem jeziku napisal spovedno in obhajilno | molitev | ... A zdaj, ko je gledal za patrom opatom, mu | A |
spomnil, da bosta opat in bolnik zdajle molila | molitev, | ki jo je spisal on.Lice mu je zažarelo od veselja | A |
do tal zagrnjeni v široke bele halje. Med | molitev | in petje belih menihov so dihale orgle, zdaj | A |
postavili okoli in okoli, prižgali in kleče odmolili | molitev | za rajnko gospodinjo. Osmi dan so oder razdrli | A |
nastavil uho gospodu in tlačanu in poslušal njiju | molitev | ... Po maši je gospoda šla v samostansko obednico | A |
cerkev in ihteli pred Marijinim oltarjem, skrb in | molitev | sta iskali prenaglega in pregorečega Trlepa | A |
drenovko samostanskega biriča. »Njim gresta | molitev | in post, nam pa lovska pravda, če ne, se pa | A |
Janez se je pomirjen zatopil v gorečo in dolgo | molitev | za Ančkino zdravje.Miklavu je bila predolga | A |
se po jedi zvrščali, da bi šli opravit skupno | molitev, | pa ti je pritekel brat vratar in zaklical: | A |
ne bo zapustil.« Potem poklekneta in večerno | molitev | opravita in gresta k pokoju. Prav res | A |
večer so vsi trije glasno vkup opravili večerno | molitev | in konec molitve je mati vselej rekla: »Molimo | A |
Pavletovih besedah se vsi spogledajo in hite moliti | molitev | pred jedjo.Med jedjo vpraša baron Pavleta: | A |
dolgo let sva tako zdihovala in molila in najina | molitev | je prišla pred božji sedež.Mislila sva, da sva | A |
Tvoja volja naj se zgodi nad menoj.« Taka srčna | molitev | in nedolžno srce je Svetina trdnega storilo | A |
nazaj k meni, da počijeva. Bog je uslišal mojo | molitev | pod vodo; glej, na skali stojim, voda mi je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |