Ko je óni nekaj časa molil, prijela se ga je nakrat velika radovednost. Opustil je pobožno molitev ter hotel vedeti, komu so posvečeni božji hramovi, katerih je bilo brez števila po holmih naokrog. In ko mu je Ana Rozina z veliko potrpežljivostjo naštevala svetnike, ki so imeli svoja svetišča po bližnjih hribih, vedel je pobožni Davčan za vsakega posebej posebno molitvico, ki jo je stresel iz rokava.