V starinskih klopeh obakraj velikega oltarja so molili in peli menihi, od vrha do tal zagrnjeni v široke bele halje. Med molitev in petje belih menihov so dihale orgle, zdaj govoreče z nežnimi, sladkimi zvoki, zdaj žuboreče kakor potoček, ki teče ob samostanu, zdaj šepetajoče kakor pohleven dežek po slamnati strehi. Ko so molitve bile v kraju, je opat Urh bral mašo.