mojster (201-300)

avtomobilih, ko pa je na dvorišču le ropotija. A	mojster	nas je gladko odpravil, da bo napis tako in	A
križu, da se je lahko premikal le še kot raca. A	mojster	je bil tokrat res trd in neizprosen. Zaležali	A
opernega pevca. Ona bo torej začela: Dober večer,	mojster!	je zapel z drgetavim sopranom.On bo odpel: Dober	A
pokazal s palcem preko rame. Kaj veš? je zmignil	mojster,	ki ni želel razumeti namiga. Mogoče bo ženska	A
pospravili še delavnico in pometli dvorišče, nas je	mojster	kratko malo odslovil in nam zagrozil, naj se	A
samotni noči morda lahko prišlo prav, dokler ga ni	mojster	neizprosno potisnil čez prag. Sam sem se bil	A
druge. Vsak bo tu še potem vedel, kdo je bil	mojster	Gajaš in kaj je imel v hlačah. Nato me je seveda	A
je pribeležila v razpadajoč šolski zveščič,	mojster	pa ji bo koncem meseca plačal in mi odštel od	A
hrvaških kun, ki jih je morda terjala cipica.	Mojster	je izbuljil oči in si z obema rokama, kakor	A
84.	Mojster	Gajaš je nekaj minut pred dvajseto uro našel	A
je poravnal na hitro in za prvo silo ugladil	mojster	pesnik!Ta spotakljivi jezikovni prod so potem	A
zaviti v to, kdaj v ono smer. Oče nikdar ni bil	mojster	pripovedovanja, težko se mu je posrečilo, da	A
Ali vsak jim ne ve glasu. Jožnjekov Martin je	mojster,	tako jih ubere, da nihče tako.Šole pa menda	A
za gumb, ravna z njim nespodobno in žaljivo.	Mojster	prime tako svojega vajenca za gumb, ga pokara	A
Vazko je bival v Tuzli samo nekaj tednov. Mladi	mojster	Grgić je bil z okretnim in bodrim dečkom zadovoljen	A
razblinil v široko testo. In kakor pekovski	mojster	iz razteptanega testa poljubno gnete najrazličnejše	A
je vprašal krojač. »Nič ne počneva, gospod	mojster.	Pes je sit pa laja.	A
konjušnico, če ni gospodarja doma.« »Kaj ne, gospod	mojster,	da vojak ni zato na svetu, da bi stal pasji	A
sem postal, kakor so trdili tovariši, velik	mojster.	Sicer ni bila moja domišljija široka, ne globoka	A
gorjačo v roki in prazno torbo na rami. Ta	mojster	je imel sina, tudi sin bi bil skoraj postal	A
sina, tudi sin bi bil skoraj postal nezaslišan	mojster,	ni mu dosti manjkalo, in je bila historija ta	A
šel in se učil za kovača, če bi se kod znašel	mojster,	da ne bo prehud. Oče mu je rad poslušal to besedo	A
spoštljivo zijali in se čudili in so vprašali: »	Mojster	Naca, kaj bo to?« Mojster Naca je imel prvikrat	A
in so vprašali: »Mojster Naca, kaj bo to?«	Mojster	Naca je imel prvikrat klešče v rokah in kladivo	A
da mu nisem bil več zaščitnik njegovih dni in	mojster,	ampak ne dosti več nego najet življenjepisec	A
razburjenosti, je res prav izvrstno dobro uspel.	Mojster	Kocian je izborno klaviril, kar z obema rokama	A
času naše povesti stanoval in čevljaril dični	mojster	Pirc.Onkraj dvorišča čepe drvarnice, za njimi	A
čokat fant, toda plašen kakor zajec; da je	mojster	le glasneje spregovoril, že se je zganil in	A
štrleča uhlja. »Fant je zabit,« je o njem trdil	mojster,	»že zdavnaj bi ga zapodil, da nima tako priročnih	A
gostača?« »Učičajte se no, gospa!« je rekel	mojster	in prekinil delo. »Tončka vzameva s kmetov k	A
ojutrišnjem, v nedeljo. Sam grem ponj,« se je oglasil	mojster.	»Ženi ga teta nemara niti ne bi dala.«	A
žena. »Pojedel ga bom!« jo je šaljivo zavrnil	mojster.	»Ubogati mora, pa bova prijatelja.	A
zijaš?« Peter je zavpil »av!«, še preden ga je	mojster	ujel za uho; drugega odgovora ni dal, le z večjo	A
»Sedemdeset, dvajset, petdeset,« je ugibal	mojster,	»prepametne se mi zde številke, prelepo razdeljene	A
‒ Nekaj tisočakov bi se prileglo ...	Mojster,	halo!Korajža velja!«	A
Korajža velja!« »Desetico bi tvegal ... « je rekel	mojster,	»kar nič mi niso všeč te številke.« »Desetico	A
je otročja, hudobna je pa tudi,« je razložil	mojster.	»Potrebno je, da jo spet enkrat obišče rajni	A
predpasnik. »Torej,« je še enkrat povzel besedo	mojster	Pirc, pripravljen na odhod, »fant, priden bodi	A
zakričal vajenec in si pokril ušesa z rokami; toda	mojster	ga je le uničujoče pogledal, vzel palico in	A
dovolj, zlasti v gorkem kotu pod štedilnikom, in	mojster	je resno razkladal sinu in vajencu: »Čakajta	A
Prijela ga je za roko in zasukala.	Mojster	je vstal s stola, Tonček si je z drugo roko	A
»Odgovori, nič se ne cmeri!«	Mojster	je stopil bliže.»Ali si jezik tudi zapravil	A
ki se je pa niti pogledati ni upal, dokler ni	mojster	izpregovoril milostnega dovoljenja. Mučno občutje	A
Čevlja sta bila zakrpana, Milan ju je obul,	mojster	in mojstrica sta mu naročila za gospo mamo najlepša	A
te spravim v latinske šole. Pa kakršen si, še	mojster	se te bo vsak branil.« »K mojstru tako ne grem	A
Drugi dan je bil četrtek, šole prost dan.	Mojster	Pirc je šel po kosilu za svojimi opravki okoli	A
namenjeno njemu, zdaj prevzel nase Tonček. Zakaj	mojster	je bil mož neugnanih vzgojevalnih nagonov; ni	A
čevlji. Tako so bili strgani, da se jih niti	mojster	Pirc ni več upal zakrpati, čeprav bi se bil	A
Mati je obupavala: ob enajstih ponoči je šel	mojster	Pirc na policijsko stražnico.Poslušali so ga	A
. / . / stran 106 . / Ob devetih je tekel	mojster	Pirc na sodnijo k varstvenemu sodniku.Ta ga	A
Zdaj mu je bila stvar jasna. »	Mojster	Pirc,« je rekel, »ne smete preveč zameriti fantu	A
je fantu in kam ga je neslo, kar stopi na vrt	mojster	Pirc in na kratko in brez pozdrava vpraša:	A
daješ potuho in ga prikrivaš!« se je zakregal	mojster	Pirc. Teta je strmela.	A
šla je v hišo in zaklenila duri za sabo.	Mojster	Pirc je krenil proti kozolcu.Tonček se je bil	A
je potolažil in šla je splaknit steklenico.	Mojster	je pogledal na uro.»Tri četrt je na dve.	A
in Tonček sta sama nadaljevala svoj pohaj.	Mojster	Pirc in njegova žena ju nista kaj pogrešala	A
izborno, čestitala sta ji za sijajni uspeh in	mojster	Pirc, ki si je privarčeval že tretjo zastonjsko	A
jo dobila z naročilom, da jo neseta k mami.	Mojster	Pirc pa se je polagoma prisukal tja, kamor ga	A
bolečine tam nekje pod hrbtom, kjer ga je mazal	mojster	z brezovim oljem toliko časa, da je razodel	A
ji ga je slednjič pol privlekel, pol prinesel	mojster	Pirc z velikim hrupom.Oddal ji ga je z besedami	A
Fej!« je rekla. Kmalu za njo se je dvignil	mojster.	Godel je in kašljal in ko se je za silo oblekel	A
bodi!« in mu postavila na mizo zajtrk. Toda	mojster	Pirc je stresel z glavo in rekel: »brrr«; izjavil	A
spominjala. Iz ozadja se je godrnjavo oglasil	mojster	Pirc: »Za našega že vem, pri katerem katehetu	A
vprašuje. »Odgovori, kdaj si slišal!« je zaklical	mojster	in dvignil roko. »Nikar!« je prosil vajenec	A
«	Mojster	ga je debelo pogledal, oči so mu skoraj stopile	A
ven, hitro, hitro!« Glas je bil tak, da je	mojster	prekinil strahovanje brezbožnega mladega obrekovalca	A
je prišel izza stebra namesto vajenca Petra	mojster	Pirc, ki ga je bil izvabil iz stanovanja Nančin	A
ga je bil izvabil iz stanovanja Nančin krik.	Mojster	Pirc je bil malo vinjen ‒ ali naj rečemo: že	A
Brez pooblastila človeka povsod napode!	Mojster	Pirc je bil učen, zlasti kadar ga je imel v	A
in je predlagal, naj se ji za varuha postavi	mojster	Pirc, ki se je tako sijajno ponašal pri inventarju	A
inventarju z metlo in z grabljami. In res je dobil	mojster	Pirc od sodnije lep dekret, pol pisan, pol tiskan	A
O Tončku ni bilo še nič novih vesti.	Mojster	Pirc se je bil petnajstič doma sporekel, zažugal	A
Pošteni prijatelji so nekaj vredni, si je mislil	mojster	Pirc, ko jo je opoldne mahal domov; pogumno	A
pred prazno hišo in vesela je bila občinstva.	Mojster	Pirc, njen varuh, je ustavil korak in ji pokroviteljsko	A
« Kakor bi bilo zakleto, da ne sme imeti	mojster	Pirc niti trenutka miru ‒ pri njegovem stanovanju	A
»Gospod, gospod!« »Kaj je?« je vprašal	mojster	in vprašal je tako glasno, da je vrglo Petra	A
je tako glasno, da je vrglo Petra kar nazaj.	Mojster	je stopil za njim in zaloputnil duri. Peter	A
morila sem v mislih ... Iz stanovanja je pogledal	mojster	Pirc.Bil je hud.	A
Mimo njiju dveh je šel Jeraj v sobo.	Mojster	Pirc je sedel pri svoji mizici pod oknom in	A
oknom in delal z jezno naglico. »Torej zbogom,	mojster!	« je rekel Jeraj in mu pomolil roko. Mojster	A
mojster!« je rekel Jeraj in mu pomolil roko.	Mojster	je odložil delo, vstal, si obrisal roko in jo	A
jima je pričelo kipeti. Z dolgimi koraki je bil	mojster	Pirc pri štedilniku.Peter se je prijel z obema	A
potrepal mojstra po ramenu. »Nič se ne hudujte,	mojster!	Z ženo sta si bila prijatelja, niti ji ne morete	A
in tačas je Jeraj že na pol uganil, kako se	mojster	odloči. Še pri Nanči se je poslovil in pri Petru	A
Posebno lep ogovor, oster in pretresljiv je bil	mojster	Pirc namenil sinu, ogovor, namešan iz zastužene	A
»Tako boš delal kakor drugi.«	Mojster	Pirc in vajenec Peter sta dobila vsak svoje	A
‒ Čudno, vse je vedel ta fant!	Mojster	Pirc niti ni ločil ječmena od pšenice, fant	A
avdušenjem suče kljuko pri čistilnici! Že ga je hotel	mojster	zapoditi nazaj v delavnico, pa se je premislil	A
zadovoljni in v miru. Njen brat je mizarski	mojster	v salezijanskem zavodu v Ošvjenčimu v Galiciji	A
svojih čevljev, le pete jim je hitro odsekal	mojster	v delavnici, in še mu je dala nogavice z lastnih	A
drugi ljudje. Obleko mu je delal krojaški	mojster,	ki je videl veliko sveta, Pariz in Francosko	A
mestu izrečena prisrčna zahvala! Imenovani	mojster	krojač je napravljal obleko tudi našemu mojstru	A
Njega dni je živel rabelj, znamenit je bil	mojster,	nikdo drug ni tako točno in uspešno obsojencem	A
Gospod, hvala Vam! Vi ste	mojster,	in če bi šlo po pravici, nikomur drugemu ne	A
ali so dovolj visoke? Ako niso, morebiti bi	mojster	Plečnik ... in bi občinski svet sigurno drage	A
hodila v šolo, v prepisovanju je bil že takrat	mojster.	Smili se mi njegova duša in sem mu zadnjič povedal	A
povedal! Kakor rečeno, v pripovedovanju ni bil	mojster.	Drugače pa ga je jako škoda!	A
Lepo se je jokal Mihec, še lepše je teptal,	mojster	je bil v joku in teptanju.Toda pes je pes, psu	A
/ stran 61 . / čevljarstvo. Tak čevljarski	mojster	mi je povedal: Mi smo prvi v deželi za čevlje	A
mesta, šel s Franceljnom k znanemu krojaču.	Mojster	krojač in Groga sta si prisrčno stisnila roke	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani