nova beseda iz Slovenije
ni nič kriv,« je pravega zagovarjal glasbeni | mojster. | »Natančno se ravna po taktu in tudi melodija | A |
znali na pamet, ker je bila tako težka. Glasbeni | mojster | ni mogel prehvaliti umetnega ptiča; resnično | A |
stopnjo ‘višji cesarski zasebni pevec’. Glasbeni | mojster | je napisal debelo knjigo v petindvajsetih zvezkih | A |
bile velike težave z njim. Vendar je glasbeni | mojster | vselej napravil kratek govor, v katerem je uporabil | A |
dodati še genialno potezo, to pa dà edinole | mojster. | «Popravljal je črte, sodeloval pri pikah, nadzoroval | A |
----- *Redouté (1759‐1840) je bil tolikšen | mojster | v risanju rož, da so ga razglasili za »Rafaela | A |
malo stroški visoko prilesti; Snob: Sam svoj | mojster; | Paketni aranžma za v visoko družbo itn. | A |
pa ste zavarovalniški ravnatelj ali pekovski | mojster, | bi to naletelo na veliko neodobravanje.Menda | A |
apirnatih serviet.« »Natančno razvrščanje pojmov - | mojster | Kung.To je bolj po kitajsko,« reče Orten. | A |
nedolžno reče napol gluhi Smetana. »Seveda, | mojster, | čisto prav imate.Kdo pa vé, kako bi se taka | A |
»Veste, rajši sploh ne bi začenjala s tem, | mojster, | in iz vsega srca mi je žal, kakor sploh vsemu | A |
Rettigová, užaljeno: »Spoštovani | mojster, | vsaj vi me niste razočarali.« Orten | A |
samih Čehov (pošev ošvrkne Purkynêja). Vam, | mojster | (naklonjeno Smetani/Pateri, ki si slep/gluh | A |
Marcela: »Meni pa | mojster | Jirásek.Povrhu je pomemben pisatelj.« | A |
Jirásek: »Zelo ljubeznivo, | mojster. | Le da jaz nisem kos jeziku, vam, kakor je pripomnila | A |
Rettigová: »Bolje, kot da bi napisali tragedijo, | mojster. | Danes se ne bova prepirala. | A |
na Smetanov klavir - »kjer je naš ljubljeni | mojster... | «Patera raztreseno vstane in se z nasmeškom prikloni | A |
njena lastna posestva v Čahticah. In ker je | mojster | Patera ravno hotel začeti in je poprijel za | A |
ni pri tem na nobeni hiši v okolici pisalo ‘ | mojster’ | , prineslo slavo, da smo samozavesten in plemenit | A |
noben delavec nisem bil, ampak šušmar. Bil sem | mojster | največ v seganju zraven; kjer je kdo drug potreboval | A |
medtem ko lahko nekdo postane dober kockar ali | mojster | v igri na deski samo, če se od malega v tem | A |
ščit, drugo orožje in vojno opremo, da postane | mojster | v boju s težkooboroženci in v drugih vrstah | A |
o njem govoril še z večjim spoštovanjem. Ta | mojster | namreč ne izdeluje samo stvari, ki jih izdelujejo | A |
»Ne verjameš? Povej mi, ali misliš, da tak | mojster | sploh ne more obstajati, ali pa misliš, da je | A |
Takrat spoznajo kako zelo zgovoren je lahko naš | mojster, | če hoče. Stručkoti zgovorni in natančni do skrajnost | A |
nalil še en viski. "Ta človek mora biti pravi | mojster. | Za koga menite, da dela?" | A |
"Oh, seveda je to Karl. On je | Mojster. | Ali bolje rečeno, je bil. | A |
je ubil v Leipzigu." "Zakaj si ga imenoval | Mojster? | " "Nekaj časa sem delal z njim," je zmignil Basam | A |
ne več simbolistični demiurg in akmeistični | mojster. | Je le še delavec verzov, producent (Kručonih | B |
gradivo in namen pesnjenja, pesnik pa cehovski | mojster, | maître, ki je delal iz nje novo organsko bitje | B |
ovelistične zbirke iz leta 1923: Mojstri in vajenci. | Mojster | je seveda avtor, ki v svoji delavnici besed | B |
pikareska Isaak Emmanuilovič Babelj (1894-1940), | mojster | ruske pooktobrske proze, je pri nas in po vsem | B |
Moskva objavila dotlej neznani roman z naslovom | Mojster | in Margareta, ki je v hipu postal svetovna uspešnica | B |
motivih romana, do Molièra in Mojstra (iz romana | Mojster | in Margareta) so na tem svetu vedno tragične | B |
združilo v vrhuncu pisateljevega dela -- v romanu | Mojster | in Margareta, ki je nastajal 12 let in bil končan | B |
otoku "igro v igri", imamo tu "roman v romanu": | mojster | namreč piše roman o Jezusu (Ješui), ki ga judejski | B |
zaradi strahopetnosti ni odrešen; odreši ga šele | mojster, | ki mu na koncu romana podeli blaženost.Mojster | B |
mojster, ki mu na koncu romana podeli blaženost. | Mojster | pa je deležen odrešitve, pokoja v Večnem domu | B |
lokomotivo in tako potegnil za ročico, postal tak | mojster, | da ga ne bo prepoznati.Za rast trave in oblak | B |
zakaj ga je postavil za moto k svojemu romanu | Mojster | in Margareta: Pa kaj! | B |
treba, tudi plava čez široko reko. Največji | mojster | pa je v vrtanju in kopanju.Z rilcem rahlja zemljo | B |
-- Toda, oj | mojster, | če bi nam Ti videl v srca in misli, bi zavriskal | B |
konfuzna, a rime so bile vzorno pravilne in | mojster | je bil zadovoljen ...Suhoparnost in lesenost pa | B |
je v vsakem oziru dober, samó vidi se, da je | mojster | malo preveč hitel ...“ a skonča je: ”Naj nas gospod | B |
vojvode (Prevod):18 Koroški vojvoda je lovski | mojster | rimske države. Njega tudi ne sme imeti niti | B |
Govekar sodi, da se je Aškerc izkazal kot | mojster | (Slovan 2, 1903-4).In J. C. Oblak spet opozarja | B |
umetnostih in veščinah, v katerih je sam odličen | mojster, | zlasti v umetnosti bojevanja, pa tudi v lovu | B |
katerega se je naučil od Artemide in Apolona. | Mojster | je tudi v poznavanju zdravilstva in pozna vse | B |
njem pa kot najuglednejši prisednik »gorski | mojster« | , ki je imel dolžnost skrbeti za red v vinogradih | B |
krancelj in postane novi starešina, nov štehvovski | mojster | in letošnji prvi rejovec. Ko so bili konje od | B |
in se vrnili nazaj pod lipo, začne štehvovski | mojster | postavljati rej. Rejevce postavi na eno, rejevke | B |
na drugo stran lipe. Prvi rejevec, štehvovski | mojster, | seže vsakemu rejevcu v roko, ga odpelje k rejevkam | B |
določi vse pare. Prvi par sta lanski štehvovski | mojster | in prva rejovka.Točaj medtem pridno nataka vina | B |
Ko je rej postavljen, preda lanski štehvovski | mojster | kontarsko oblast letošnjemu s kratkim nagovorom | B |
gospodarstvu je to šlosar, ne pa intelektualec, | mojster, | ne pa inovativni inženir ...V športu je to smučanje | B |
Kako? Vam je povedal... | mojster? | Angel. | B |
Človek, ki ve tudi tisto, česar ne ve, da ve! | Mojster | Bruno stoji pri vhodu, pod kamnitim obokom. | B |
Za zidom plamti temnozeleni plamen ciprese. | Mojster | se smehlja in si z levico češe košate, v pramenih | B |
Janez. | Mojster | Bruno! Pozdravljeni!...Kdo je bil ta človek? | B |
Janez. Prosim, | mojster | Bruno... in hvala, da ste me povabili, zelo sem | B |
ki poganja mladike. Predstavljal sem si, da | mojster | Bruno živi v precej večji hiši, v nekakšni graščini | B |
Faustu... in seveda predvsem zato, ker je | mojster | sam prav poseben človek - s svojimi temnimi | B |
majhnimi okni, z izjemo enega večjega, za katerim | mojster | verjetno sedi, ko piše svoje knjige....In tu, | B |
Janez, v zadregi. Veste, | mojster... | mojo dušo zadnje čase... pravzaprav že dolgo, | B |
ljubim, preveč! Mladeniču tečejo solze iz oči, | mojster | seže z roko k njemu, a jo odmakne, še preden | B |
več... Oh, sram me je, ne bi smel... oprostite mi, | mojster | Bruno! Bruno odloži skodelico. | B |
ne gre brez bolečine... Fantu zasijejo oči, | mojster | pa vzame pipo iz žepa in jo polni s tobakom | B |
Janez. Hvala, | mojster | Bruno.Rajši vas ne bi preveč obremenjeval, drugič | B |
izbereva neko filozofsko delo. Janez. Oprostite, | mojster | Bruno - ali bo torej moje duševno zdravljenje | B |
Kartezij, namreč mislim... Janez. Oprostite, | mojster | Bruno, ampak iz vaših besed sklepam, da Wertherja | B |
pri meni sploh ne gre za to! ... Res pa me je | mojster | spoznal šele pred eno uro.Več mu moram povedati | B |
[Descartes (1), I/4-5] In tako tudi mene, | mojster, | pogosto obhaja dvom o sebi - še zlasti zadnje | B |
Janez. To vem, | mojster | Bruno, in mislim, da je celo že Descartes predvidel | B |
Janez. Dovolite, | mojster | Bruno, da vas za hip prekinem: tudi če je res | B |
okrepilo moj psihološki jaz? Se vam ne zdi, | mojster, | da je ta pri nesrečnem človeku že tako premočan | B |
Janez. Da, | mojster | Bruno, in hvala za dragocen nasvet.Vendar je | B |
mano... če sama hoče... no, zadnje čase ne več. | Mojster, | vam lahko povem, kako se je to začelo? Bruno | B |
Janez, po premolku, komaj slišno. Veste, | mojster | Bruno, noseča je.V sedmem mesecu, kmalu bo rodila | B |
imava se rada, človeško sva si zelo blizu! ... | Mojster, | v meni je bolj malo filozofa.Od nesrečnega Wertherja | B |
Janez. | Mojster, | resnično vam hvala za pozornost in pomoč, ki | B |
Janez. | Mojster, | vas lahko nekaj vprašam: ste bili kdaj poročeni | B |
Janez. Koliko knjig imate, | mojster | Bruno!Ste vse prebrali? | B |
Janez. Poznate Descartesove Strasti duše, | mojster? | Neki moj kolega mi jih je priporočil, vendar | B |
Janez. | Mojster, | kako pa Descartes sploh opredeli strasti duše | B |
Kako zoprno! Bolje, da kar nehava s tem, | mojster, | sicer se mi bo Descartes priskutil.Kakšen hlad | B |
srce, polno egoizma in praznine. Janez. Oh, | mojster, | daj Bog, da se ne bi meni... niti vam... kdaj zgodilo | B |
Janez. | Mojster, | rad bi šel za nekaj trenutkov na vrt. Bruno | B |
Janez. | Mojster | Bruno, kako pa Kartezij definira ljubezen? | B |
bil vaš véliki Kartezij res takšen mizantrop, | mojster? | Bruno strogo pogleda fanta. | B |
To je že lepše! | Mojster, | povejte mi, če veste: ali je Descartes sam kdaj | B |
Prav res! Pomislite, | mojster | Bruno, kaj sem zadnjič sanjal: sanjal sem o | B |
Zdaj že mogoče, ampak zdaj je tako vseeno... | Mojster, | ali mislite, da je imel tudi Descartes kdaj | B |
sprašujem - bi jo obdržal, če ne bi odšla? Veste, | mojster, | včasih si mislim: no, recimo, da bi mi nekega | B |
sem sprva mislil... kar precej si se zapletel! | Mojster | vzame v roke pipo, napolnjeno s tobakom, ki | B |
sklep? Kaj je bistvo vašega današnjega nauka, | mojster? | Bruno se reži. | B |
Janez. Zdaj izberite vi, | mojster. | Bruno. | B |
prejšnjega srečanja, sem ugotovil, da mi je | mojster | Bruno veliko povedal o Karteziju, morda več | B |
vendarle filozofska. Toda za kaj potem tu gre, | mojster | Bruno? Bruno. | B |
Janez. | Mojster, | povejte nama še kaj o nasprotju med estetiko | B |
skrivnosti tuge“ [prav tam]. Janez. Oprostite, | mojster: | ste prepričani, da je to mišljeno ironično, | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |