Nato me je seveda primoral, da smo naročili buteljko tudi na moj račun. Bila je to kajpada spet kupčija, ki sem je bil v tem bifeju že vajen: natakarica je pribeležila v razpadajoč šolski zveščič, mojster pa ji bo koncem meseca plačal in mi odštel od žepnine. A tokrat sem mu vendarle nekako privoščil: zdel se mi je kot deček, ki so se mu uresničile največje sanje.