nova beseda iz Slovenije
”Ma che bella, nostra Venezia... che bella!“ | Mojster | Bruno razumevajoče prikima, ker pa nič ne reče | B |
šeste knjige Iskanja izgubljenega časa, je | mojster | Bruno pozneje res poiskal, Janez pa ga je vnesel | B |
zaziblje zaradi valov mimoplujočega vaporetta, | mojster | se prime pletenice, uzde pozlačenega konjiča | B |
mostiči, Marija še vedno išče Brunov pogled, | mojster | pa nagovori mladeniča. Bruno. Janez, prej | B |
zakaj ste se ustavili pri štirinajstem stoletju, | mojster? | Bruno. | B |
pomaha vsem trem in se z veslom odrine od brega. | Mojster | se počasi vzpenja po stopničkah in obstane na | B |
Janez. | Mojster | Bruno, ali mislite, da je treba sveto pismo | B |
Janez. Seveda, | mojster, | prosim! Bruno. | B |
Kristusovem Vnebohodu... pridi, da jo pogledava... | Mojster | in učenec vstaneta in se tolikanj oddaljita | B |
Podobnost je očitna... | Mojster, | ali mislite, da ju je Tintoretto namenoma naslikal | B |
Janez. Kako to mislite, | mojster? | Bruno. Ah, tako... prej sem pač pomislil, kako | B |
Janez. | Mojster, | kaj govorite... Bruno. | B |
dvorani nas še čakajo lepe slike. Učenec in | mojster | vzameta vsak svoje zrcalo, Janez si začne ogledovati | B |
sodobno angleško izdajo v dveh knjigah je | mojster | pripravil za nocojšnji pogovor; na mizi so tudi | B |
Janez. Sem, | mojster. | Bruno. | B |
svoji volji pospešil ali upočasnil. Si mislite, | mojster, | kako čuden bi bil naš svet, če bi na primer | B |
Odmisliva? | Mojster, | mi lahko poveste tak primer, ki bi brez vrvi | B |
Janez. | Mojster, | zdaj že nekaj časa govoriva o absolutnem in | B |
Janez. | Mojster, | če sprejmemo simetrijo absolutnega prostora | B |
če malce počakaš, bom poiskal tisto knjigo. | Mojster | in vajenec že nekaj časa hodita sem in tja po | B |
tem pa tudi obstoj predčasa in nadprostora... | Mojster, | vas smem spomniti, da sem prebral njuno korespondenco | B |
Janez. | Mojster, | kaj pa je drugi razlog, zaradi katerega se | B |
Janez. | Mojster, | zakaj pravite, da je bila vesoljna gravitacija | B |
pravzaprav geometrijski način. Nenadoma se | mojster | in učenec znajdeta drug pred drugim, iz oči | B |
ogenj kot čarovnica... in kako se je režala! | Mojster | se vrne in nalije vročega čaja v skodelici s | B |
se zdrami. Ne, ne, tu sem, kar nadaljujte, | mojster, | prosim vas.Kako je torej Newton pojmoval Boga | B |
drugo je učinek enake mogočnosti...“ [prav tam] | Mojster, | ali mislite, da se je Newton popolnoma strinjal | B |
Janez. Kaj pa vi menite, | mojster, | kdo od njiju je imel bolj prav?Kako bi vi razsodili | B |
Janez. | Mojster, | mi lahko poveste še enkrat - kaj so enanfiomorfi | B |
tišina - nato pa se zasliši zvonec na vratih! | Mojster | namršči svoje košate obrvi, mladenič otrpne | B |
Angel. Prav rad, | mojster | Bruno.Videl sem luč, pa sem si rekel, saj ne | B |
knjižico, jaz Kanta osebno ne poznam. Vi že veste, | mojster | Bruno. Bruno vstane in med svojimi tisočerimi | B |
opisati angelski svet bolj resnično! Dovolite, | mojster | Bruno, da poiščem eno najbolj pretresljivih | B |
ljudmi na zemlji.“ [prav tam, 234] Sicer pa, | mojster | Bruno, saj ste tudi vi nekoč zapisali, da moramo | B |
Angel, s sijočimi modrimi očmi. Da, prav vam, | mojster | Bruno. Kdo bi jo znal bolje ceniti kot vi? | B |
Angel. Ona bo čuvala vas, | mojster | Bruno. Janez stegne roko k Brunu, hoteč si | B |
Brunu, hoteč si bolje ogledati podobico, in | mojster | mu jo podá.Angel seže h klobuku in vstane. | B |
tako kot prej, le nočna tišina se poglablja: | mojster | in učenec molče sedita pred kaminom, pogreznjena | B |
Janez. | Mojster, | komu vi bolj verjamete, Swedenborgu ali Kantu | B |
mizo. Seveda vas bom poslušal, z veseljem, | mojster! | Tudi jaz bi šel zdaj počivat, saj vidim, da ste | B |
v prostor kot prej tistih dvanajst udarcev. | Mojster | stopi k balkonskim vratom in jih odpre na stežaj | B |
sanjani angel! V nedeljo dopoldne sedita | mojster | in učenec pred hišo in pijeta kavo.Sončni žarki | B |
sanjal sem o njiju... pravzaprav o sebi in angelu. | Mojster, | ali bova danes nadaljevala pogovor o času in | B |
ali pa si jih izbiramo že prej, v budnosti? | Mojster | se vrne in na mizo položi kupček knjig: Plotinovo | B |
Janez. | Mojster | - toda zakaj sploh je ta krog, zakaj se | B |
Janez. | Mojster, | prej sem vas mislil vprašati ravno to: ker je | B |
Janez. | Mojster, | kako pa je pri Kantu s simetrijo prostora | B |
filozof Henri Bergson... Janez. Oprostite, | mojster, | kaj pa Hegel?Bova Hegla kar spustila? | B |
Janez. Prej ste rekli, | mojster, | da se ”filozofska prioriteta časa pred prostorom | B |
nisem na tak način premišljeval o predmetih... | mojster, | mi lahko poveste še kaj več o teh ”odsenčenjih | B |
Sicer pa lahko prisluhneva neki melodiji... | Mojster | vstane, otrese pipo, jo spravi v žep platnenega | B |
kako čudovita harmonija! Bruno. Bach je bil | mojster | vseh mojstrov!Le poslušajva kontrapunkt do konca | B |
Janez. | Mojster, | govorili ste o retenci - toda retenca verjetno | B |
Janez, osuplo. | Mojster, | kako morete reči kaj takega!Vi, ki ste napisali | B |
traja in da je resnično ”posnetek večnosti“. | Mojster | umolkne, stopi k oknu in ga odpre na stežaj | B |
Janez, čez čas. | Mojster, | prebral bi vam rad še en odlomek iz Prousta | B |
Janez. | Mojster, | mi lahko poveste kak primer? Bruno. | B |
Janez. | Mojster, | kakšno vlogo pa ima trenutek zdaja v vsakokratnem | B |
Janez. | Mojster, | na začetku današnjega pogovora ste rekli, da | B |
OB MLAJU | Mojster | Bruno in vajenec Janez hodita po cesti skozi | B |
Janez. | Mojster, | prosil bi vas, da mi čim bolj enostavno razložite | B |
Janez. Če dovolite, | mojster: | ali nisva rekla, da se najini ladji medsebojno | B |
Janez. | Mojster, | če tudi srce bije počasneje pri hitrem gibanju | B |
Angel. Vi ne, | mojster | Bruno, vi ne... toda vsi nimamo takšne aure kakor | B |
pričakujem, da bi se ukvarjali z mojimi mislimi, | mojster... | Toda bogve, morda se boste spomnili nanje v kakih | B |
navdušeno. Meni je prav, kakor porečete vi, | mojster. | Bruno. | B |
Janez. | Mojster, | ali drži, kot sem nekje prebral, da sta dva | B |
Janez. | Mojster, | kakšno vlogo pa ima pri tem znamenita Einsteinova | B |
se mi je smejal, kot se mi zdaj smejete vi, | mojster | Bruno.Na koga naj se torej še obrnem, tu spodaj | B |
Janez negoduje v mislih. Le zakaj se | mojster | toliko ukvarja z Anželovo trapasto pripombo | B |
ure stojimo tu na mestu. Angel. Oprostite, | mojster. | Malce sem se zavzel za svoje... | B |
Janez. | Mojster, | ali mi lahko na preprost način razložite ”osnovni | B |
Janez. | Mojster, | ampak kako lahko prostor in čas ukrivimo? | B |
Janez. | Mojster, | malce počasneje, prosim!Razumem sicer, da obstaja | B |
Janez. | Mojster, | doslej ste govorili o ukrivljenosti prostora | B |
kakor stražniki pod goro...“ Potem vpraša Bruna: | Mojster, | kaj mislite, je bil Kosovel kdaj tu, prav med | B |
O, kako se mi je zavrtelo! | Mojster, | žal mi je, da imate takšne težave z menoj.Gotovo | B |
Janez. | Mojster, | se vam zdi, da je možno, da Draga prav zdaj | B |
Janez. Da, | mojster. | Bruno. | B |
Da... In tako | mojster | in vajenec spet ujameta varni ritem svojega | B |
Janez. | Mojster, | mislil sem, da se bova na današnjem sprehodu | B |
dobro razmisliti o tem, zdaj pa vas prosim, | mojster, | da me čim bolj zaposlite s filozofijo! Bruno | B |
vi strinjate s to Einsteinovo kritiko Kanta, | mojster? | Bruno. | B |
da Anžela ni z nama, gotovo bi se veselil! | Mojster | in vajenec se ustavita na jasici sredi grmovja | B |
Janez. | Mojster, | rekli ste, da je obrat časa in vzročnosti razumsko | B |
Janez. Ampak saj ste sami rekli, | mojster, | da lahko le Božje oko v enem samem pogledu zajame | B |
Janez. | Mojster, | mi poveste kak konkreten primer? Bruno. | B |
Janez. | Mojster, | ne sledim vam več... utrujen sem!Bova kmalu v | B |
Janez, zaskrbljeno. Tudi vi ne veste, | mojster? | Bruno, ko vidi, da je fant zbegan. | B |
Janez. Rad bi bil, | mojster. | Bruno prikima in odrine svoj porton pod kamnitim | B |
................................................................................................................. | Mojster | Bruno in vajenec Janez molče sedita ob kamniti | B |
Janez. | Mojster, | kaj je torej čas... in kaj je prostor? Bruno | B |
Janez. Prosim vas, | mojster, | ne zamerite, saj vem, da mi hočete dobro. Bruno | B |
Janez, čustveno. Hvala, | mojster, | res ste dobri z mano! Bruno zamahne z roko | B |
Vajenec v spopadu s svojim mojstrom sam postane | mojster. | ...Sicer pa ti povem skrivnost: ti, Janez, prav | B |
Za danes sem pripravil neko drugo igrico. | Mojster | s prstom potrka po knjigi, ki leži na mizi. | B |
tja je prišlo še nekaj prijateljev... pri vas, | mojster, | pa sem bil prvič v soboto pred tem. Marija | B |
Janez. Ne vem... morda ker ima | mojster | Bruno rad zemljo, ker živi na vasi... Bruno. | B |
Saj je Marija rekla, da je bik simbol moči... in | mojster | je ima veliko.Koliko je nagnjen k čutnosti, | B |
Janez se odloči. | Mojster | je bik. Bruno se smeje. | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |