nova beseda iz Slovenije

mojster (701-800)


”Ma che bella, nostra Venezia... che bella!“      Mojster      Bruno razumevajoče prikima, ker pa nič ne reče  B
šeste knjige Iskanja izgubljenega časa, je      mojster      Bruno pozneje res poiskal, Janez pa ga je vnesel  B
zaziblje zaradi valov mimoplujočega vaporetta,      mojster      se prime pletenice, uzde pozlačenega konjiča  B
mostiči, Marija še vedno išče Brunov pogled,      mojster      pa nagovori mladeniča. Bruno. Janez, prej  B
zakaj ste se ustavili pri štirinajstem stoletju,      mojster?      Bruno.   B
pomaha vsem trem in se z veslom odrine od brega.      Mojster      se počasi vzpenja po stopničkah in obstane na  B
Janez.      Mojster      Bruno, ali mislite, da je treba sveto pismo  B
Janez. Seveda,      mojster,      prosim! Bruno.   B
Kristusovem Vnebohodu... pridi, da jo pogledava...      Mojster      in učenec vstaneta in se tolikanj oddaljita  B
Podobnost je očitna...      Mojster,      ali mislite, da ju je Tintoretto namenoma naslikal  B
Janez. Kako to mislite,      mojster?      Bruno. Ah, tako... prej sem pač pomislil, kako  B
Janez.      Mojster,      kaj govorite... Bruno.   B
dvorani nas še čakajo lepe slike. Učenec in      mojster      vzameta vsak svoje zrcalo, Janez si začne ogledovati  B
sodobno angleško izdajo v dveh knjigah je      mojster      pripravil za nocojšnji pogovor; na mizi so tudi  B
Janez. Sem,      mojster.      Bruno.   B
svoji volji pospešil ali upočasnil. Si mislite,      mojster,      kako čuden bi bil naš svet, če bi na primer  B
Odmisliva?      Mojster,      mi lahko poveste tak primer, ki bi brez vrvi  B
Janez.      Mojster,      zdaj že nekaj časa govoriva o absolutnem in  B
Janez.      Mojster,      če sprejmemo simetrijo absolutnega prostora  B
če malce počakaš, bom poiskal tisto knjigo.      Mojster      in vajenec že nekaj časa hodita sem in tja po  B
tem pa tudi obstoj predčasa in nadprostora...      Mojster,      vas smem spomniti, da sem prebral njuno korespondenco  B
Janez.      Mojster,      kaj pa je drugi razlog, zaradi katerega se  B
Janez.      Mojster,      zakaj pravite, da je bila vesoljna gravitacija  B
pravzaprav geometrijski način. Nenadoma se      mojster      in učenec znajdeta drug pred drugim, iz oči  B
ogenj kot čarovnica... in kako se je režala!      Mojster      se vrne in nalije vročega čaja v skodelici s  B
se zdrami. Ne, ne, tu sem, kar nadaljujte,      mojster,      prosim vas.Kako je torej Newton pojmoval Boga  B
drugo je učinek enake mogočnosti...“ [prav tam]      Mojster,      ali mislite, da se je Newton popolnoma strinjal  B
Janez. Kaj pa vi menite,      mojster,      kdo od njiju je imel bolj prav?Kako bi vi razsodili  B
Janez.      Mojster,      mi lahko poveste še enkrat - kaj so enanfiomorfi  B
tišina - nato pa se zasliši zvonec na vratih!      Mojster      namršči svoje košate obrvi, mladenič otrpne  B
Angel. Prav rad,      mojster      Bruno.Videl sem luč, pa sem si rekel, saj ne  B
knjižico, jaz Kanta osebno ne poznam. Vi že veste,      mojster      Bruno. Bruno vstane in med svojimi tisočerimi  B
opisati angelski svet bolj resnično! Dovolite,      mojster      Bruno, da poiščem eno najbolj pretresljivih  B
ljudmi na zemlji.“ [prav tam, 234] Sicer pa,      mojster      Bruno, saj ste tudi vi nekoč zapisali, da moramo  B
Angel, s sijočimi modrimi očmi. Da, prav vam,      mojster      Bruno. Kdo bi jo znal bolje ceniti kot vi?   B
Angel. Ona bo čuvala vas,      mojster      Bruno. Janez stegne roko k Brunu, hoteč si  B
Brunu, hoteč si bolje ogledati podobico, in      mojster      mu jo podá.Angel seže h klobuku in vstane.  B
tako kot prej, le nočna tišina se poglablja:      mojster      in učenec molče sedita pred kaminom, pogreznjena  B
Janez.      Mojster,      komu vi bolj verjamete, Swedenborgu ali Kantu  B
mizo. Seveda vas bom poslušal, z veseljem,      mojster!     Tudi jaz bi šel zdaj počivat, saj vidim, da ste  B
v prostor kot prej tistih dvanajst udarcev.      Mojster      stopi k balkonskim vratom in jih odpre na stežaj  B
sanjani angel! V nedeljo dopoldne sedita      mojster      in učenec pred hišo in pijeta kavo.Sončni žarki  B
sanjal sem o njiju... pravzaprav o sebi in angelu.      Mojster,      ali bova danes nadaljevala pogovor o času in  B
ali pa si jih izbiramo že prej, v budnosti?      Mojster      se vrne in na mizo položi kupček knjig: Plotinovo  B
Janez.      Mojster      - toda zakaj sploh je ta krog, zakaj se  B
Janez.      Mojster,      prej sem vas mislil vprašati ravno to: ker je  B
Janez.      Mojster,      kako pa je pri Kantu s simetrijo prostora  B
filozof Henri Bergson... Janez. Oprostite,      mojster,      kaj pa Hegel?Bova Hegla kar spustila?  B
Janez. Prej ste rekli,      mojster,      da se ”filozofska prioriteta časa pred prostorom  B
nisem na tak način premišljeval o predmetih...      mojster,      mi lahko poveste še kaj več o teh ”odsenčenjih  B
Sicer pa lahko prisluhneva neki melodiji...      Mojster      vstane, otrese pipo, jo spravi v žep platnenega  B
kako čudovita harmonija! Bruno. Bach je bil      mojster      vseh mojstrov!Le poslušajva kontrapunkt do konca  B
Janez.      Mojster,      govorili ste o retenci - toda retenca verjetno  B
Janez, osuplo.      Mojster,      kako morete reči kaj takega!Vi, ki ste napisali  B
traja in da je resnično ”posnetek večnosti“.      Mojster      umolkne, stopi k oknu in ga odpre na stežaj  B
Janez, čez čas.      Mojster,      prebral bi vam rad še en odlomek iz Prousta  B
Janez.      Mojster,      mi lahko poveste kak primer? Bruno.   B
Janez.      Mojster,      kakšno vlogo pa ima trenutek zdaja v vsakokratnem  B
Janez.      Mojster,      na začetku današnjega pogovora ste rekli, da  B
OB MLAJU      Mojster      Bruno in vajenec Janez hodita po cesti skozi  B
Janez.      Mojster,      prosil bi vas, da mi čim bolj enostavno razložite  B
Janez. Če dovolite,      mojster:      ali nisva rekla, da se najini ladji medsebojno  B
Janez.      Mojster,      če tudi srce bije počasneje pri hitrem gibanju  B
Angel. Vi ne,      mojster      Bruno, vi ne... toda vsi nimamo takšne aure kakor  B
pričakujem, da bi se ukvarjali z mojimi mislimi,      mojster...     Toda bogve, morda se boste spomnili nanje v kakih  B
navdušeno. Meni je prav, kakor porečete vi,      mojster.      Bruno.   B
Janez.      Mojster,      ali drži, kot sem nekje prebral, da sta dva  B
Janez.      Mojster,      kakšno vlogo pa ima pri tem znamenita Einsteinova  B
se mi je smejal, kot se mi zdaj smejete vi,      mojster      Bruno.Na koga naj se torej še obrnem, tu spodaj  B
Janez negoduje v mislih. Le zakaj se      mojster      toliko ukvarja z Anželovo trapasto pripombo  B
ure stojimo tu na mestu. Angel. Oprostite,      mojster.     Malce sem se zavzel za svoje...   B
Janez.      Mojster,      ali mi lahko na preprost način razložite ”osnovni  B
Janez.      Mojster,      ampak kako lahko prostor in čas ukrivimo?  B
Janez.      Mojster,      malce počasneje, prosim!Razumem sicer, da obstaja  B
Janez.      Mojster,      doslej ste govorili o ukrivljenosti prostora  B
kakor stražniki pod goro...“ Potem vpraša Bruna:      Mojster,      kaj mislite, je bil Kosovel kdaj tu, prav med  B
O, kako se mi je zavrtelo!      Mojster,      žal mi je, da imate takšne težave z menoj.Gotovo  B
Janez.      Mojster,      se vam zdi, da je možno, da Draga prav zdaj  B
Janez. Da,      mojster.      Bruno.   B
Da... In tako      mojster      in vajenec spet ujameta varni ritem svojega  B
Janez.      Mojster,      mislil sem, da se bova na današnjem sprehodu  B
dobro razmisliti o tem, zdaj pa vas prosim,      mojster,      da me čim bolj zaposlite s filozofijo! Bruno  B
vi strinjate s to Einsteinovo kritiko Kanta,      mojster?      Bruno.   B
da Anžela ni z nama, gotovo bi se veselil!      Mojster      in vajenec se ustavita na jasici sredi grmovja  B
Janez.      Mojster,      rekli ste, da je obrat časa in vzročnosti razumsko  B
Janez. Ampak saj ste sami rekli,      mojster,      da lahko le Božje oko v enem samem pogledu zajame  B
Janez.      Mojster,      mi poveste kak konkreten primer? Bruno.   B
Janez.      Mojster,      ne sledim vam več... utrujen sem!Bova kmalu v  B
Janez, zaskrbljeno. Tudi vi ne veste,      mojster?      Bruno, ko vidi, da je fant zbegan.  B
Janez. Rad bi bil,      mojster.      Bruno prikima in odrine svoj porton pod kamnitim  B
.................................................................................................................      Mojster      Bruno in vajenec Janez molče sedita ob kamniti  B
Janez.      Mojster,      kaj je torej čas... in kaj je prostor? Bruno  B
Janez. Prosim vas,      mojster,      ne zamerite, saj vem, da mi hočete dobro. Bruno  B
Janez, čustveno. Hvala,      mojster,      res ste dobri z mano! Bruno zamahne z roko  B
Vajenec v spopadu s svojim mojstrom sam postane      mojster.     ...Sicer pa ti povem skrivnost: ti, Janez, prav  B
Za danes sem pripravil neko drugo igrico.      Mojster      s prstom potrka po knjigi, ki leži na mizi.  B
tja je prišlo še nekaj prijateljev... pri vas,      mojster,      pa sem bil prvič v soboto pred tem. Marija  B
Janez. Ne vem... morda ker ima      mojster      Bruno rad zemljo, ker živi na vasi... Bruno.  B
Saj je Marija rekla, da je bik simbol moči... in      mojster      je ima veliko.Koliko je nagnjen k čutnosti,  B
Janez se odloči.      Mojster      je bik. Bruno se smeje.  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA