mojster (301-400)

izučil in ostal kar pri njem. Ko sta se Groga in	mojster	porazgovorila, je mojster prijel Franceljna	A
Ko sta se Groga in mojster porazgovorila, je	mojster	prijel Franceljna rahlo za uho in mu povedal	A
prenočeval. Ko sta se vrnila iz podstrešnice, je	mojster	velel Grogu, naj gre s fantom danes nekoliko	A
in je poskusil malenkost sešiti, ga je dobri	mojster	potegnil za uhelj in s tem pokazal, da je vajenca	A
druga okna so bila zelo majhna. Tega si je	mojster	sam izmislil, da je ob njem urezoval oblačila	A
sam na stol in za njimi kričal: Niks tajč!	Mojster	se je od srca smejal in Franceljna pohvalil	A
napekel tudi krompirja. V tej peki je bil res	mojster.	Noben krompirček ni bil obžgan.	A
potrdil. Kak umetnik arhitekt je bil naš slovenski	mojster	Plečnik, pričajo palače, graščine, cerkve, preurejeni	A
umazancu. Trdo je nabijal po naklu, da ga je bil	mojster	zelo vesel. Ta kovač je koval tudi cesarske	A
. / stran 9 . / »Za srebrno kovanje si ti,	mojster,	ne jaz!Če pa želiš, zakaj bi ga ne?«	A
oranje, treba je bilo novih podkev. »Zbogom,	mojster!	Nič kaj ne zamerite, jaz grem.«	A
Nič kaj ne zamerite, jaz grem.«	Mojster	kovač se je pograbil za glavo: »Ob največjem	A
Petrusa premamila, da se je omečil in ostal.	Mojster	kovač, velik stiskač, je pa dvignil umazan prst	A
strehe. Ves v sapi plane v kovačnico in kriči: »	Mojster,	beživa, beživa!Na strehi stoji lev in čaka,	A
res! Lev je, pravi lev!« je v strahu pritrdil	mojster	kovač, da so vsi možaki pred kovačnico prasnili	A
po cesarstvu, naleti na tesarja Volbenka. »	Mojster,	ali imate delo?« »Preveč!«	A
Petrus moral prijeti pri debelejšem koncu.	Mojster	je med delom govoril in govoril, če je bil le	A
»Kakor da bi bil jaz za nič,« je godrnjal	mojster	tesar od blede nevoščljivosti, ki jo je sam	A
kozla molze za mošnjo. »Dobro si se odrezal,	mojster,	« ga je pohvalil hudobček rokodelčič.»Ne potepam	A
Najbolje se spreumem na krojaštvo. Ali me sprejmeš,	mojster,	za pomočnika?« »Dela imam dovolj, samo ne verjamem	A
Ne brij norcev!« »Mislim zelo zares,	mojster.	Če me prekosiš enkrat, dvakrat, trikrat, ti bom	A
premagani hudobček, je ležal Krišpinov vatel. »	Mojster,	kaj je to?« rahlo vpraša Hudobin krojača. »Moja	A
potem dalje še pet dni peš do Judenburga. Tuji	mojster	je Franceljna ogledal in ga res sprejel v uk	A
doma. Takoj se je moral poprijeti šivanke;	mojster	ga je bil vesel, ko je videl, kako že kar dobro	A
Ženske so po štajersko oštele dečka in izginile.	Mojster	pa je bil zelo vesel in Franceljna pohvalil	A
sijajno mesto v svoji vojski tistemu, ki bo prvi	mojster	lokostrelec v hipodromu.« Častniki so se ozrli	A
Ivanka je vprašala: »Kje je	mojster?	« Ko je to govorila, je gledala mlajšega	A
hihitajo, se zmede; celo v opravkih, v katerih je	mojster.	Kdo ve, ali bi ga tudi njena prisotnost spravila	A
”Zakaj se čudiš?	Mojster	si bil, ki mu ni enakega, in zdaj ne strmi,	A
napisano: ”Lenart Negoda, izučen čevljarski	mojster“	.Za bajto je bilo pedenj njive, Lenartova posest	A
zapel svojo pesem ob priliki ”novega natečaja“.	Mojster	pa sam ni vedel, kako bi s frakom, in tako je	A
148 . / V Vseh pripovedovalcev veliki	mojster	in učitelj, don Miguel Cervantes, je imel navado	A
Jarebičar, slišala sem že vaše ime; rekli so, da ste	mojster	mojstrov.Jaz pa sem mislila, da ste starejši	A
na Jakoba z veselimi očmi. ”Rekli so, da si	mojster	mojstrov; rada bi videla tvoje delo; morda bi	A
in čuj: pokaži sam, kaj je umetnost in kdo je	mojster	mojstrov!“ Mraz je ležal trdo na Jakobovih	A
Zdaj veš, zakaj sem bled!“ ”Ali si pijan,	mojster	mojstrov?“ se je začudila Melitta.”Izgubljen	A
zunaj na hišo prizidane, kakor da se je bil	mojster	prepozno spomnil nanje?...	A
nič ... ”Tone, kje imaš salmiak?“ ”Gospod	mojster,	gospa mojstrica so ga potrebovali, - kam so	A
nič hudega ... Tone, ščet mi daj sem!“ ”Gospod	mojster,	rabili so jo gospa mojstrica, a kam so jo potem	A
spretnosti v rezbarstvu, ali drugega malo. Njegov	mojster	je bil rokodelec.Ob tistem času pa je začutil	A
oznanil ljudem, tega ni mogel povedati. Tudi ta	mojster	je bil namreč rokodelec.Nekoč je šel Slivar	A
svojo moč. Delal je samo pol dne, a nato ga je	mojster	nakratko odslovil, češ, da je nespreten, prepočasen	A
in krepak; spoznal je, da je bil njegov prvi	mojster	neveden in surov človek.Zvečer so ga odslovili	A
stolcu globoko zadaj je sedel v dve gubé sključen	mojster	orglar; obraz, ob dlan naslonjen, mu je bil	A
laudamus!“ Pred orglami je sedel sam orglar	mojster	in orgle so zavriskale prod nebu: ”Tedeum	A
moral je delati vse do večera, ker pa je njegov	mojster	izdeloval tudi krste, je moral iti večkrat postavljat	A
žagovina in oblanje, v kuhinji drv za ves teden...	Mojster	Novak pa nič. »No ja, pa res nista od	A
prijatelju Belcu, ki je bil izvrsten kleparski	mojster.	Ko sem mu razkazal načrte, mi je rekel:	A
skupaj odnesli na vrh Triglava. Bilo nas je pet:	mojster	Belec je dal svojega pomočnika, sam sem najel	A
leta. golih vrhov kamen zid, večni	mojster	ukazuje: Prid' zidar se les učit!	A
slepiča - umrl! Zato jih je moral dodelati celjski	mojster	Naraks s svojim sinom in pomočnikom.	A
mesecev lep postranski zaslužek! A še večji	mojster	na tem polju je bil pater Angelus Inglesie!	A
vamp!« »Tako hudo pa že ni!« ga zavrne ribiški	mojster.	»Fižmojster, pravim ti, da je še hujše!	A
zanemarjenega. V tem je bil Metternich velik	mojster.	V hipu je razvnel vso družbo, kakor sonce pa	A
odpiral oči, ker nisem bil navajen velikega mesta.	Mojster	Langerholz pa je že skrbel, da nisem pohajkoval	A
smo zginili vajenci iz kovačnice, da se je	mojster	togotil in nam pozneje plačeval v najtežjem	A
glavar, grajski žitničar in še celo škofov lovski	mojster	‒ vse, kar je služilo pri graščini, je vohalo	A
krvi več ali manj? ‒ In sedaj, kaj pravite vi,	mojster	Remp?« Tu se je obrnil k mlademu možu, ki do	A
Pisal se je za Janeza Jurija Rempa. »No,	mojster	Remp,« je govoril Frueberger, »kaj pravite vi	A
tiste časti, katera mu gre, ali vendar mi je bil	mojster	Janez Jurij Remp pri tisti priliki všeč. Ko	A
grajskih uslužbencev, med njimi v čolnu lovski	mojster,	ki je bil obenem grajski ribič.Vsa druga množica	A
znamenje z njo. Na to znamenje je grajski lovski	mojster,	ki je bil obenem grajski ribič, kaj spretno	A
izginila pod površino. Ljudstvo je kričalo, lovski	mojster	pa je z vso silo veslal proti kraju, kjer se	A
dal Agati svojo lastno podobo, katero je bil	mojster	Remp na platno naredil, da ga gledaš kakor živega	A
preklicano težko se bo zalezlo pod njo. Pa pravi	mojster	mora biti, stara zvita mrcina!Enkrat samo sem	A
pesmi o junakih in o ljubezni. Lahko, da je	mojster,	velik mojster sam iz sebe, lahko tudi, da le	A
junakih in o ljubezni. Lahko, da je mojster, velik	mojster	sam iz sebe, lahko tudi, da le za drugimi pevci	A
Sladkonja je precej spoznal, da je pevec res	mojster	in da mu ne bo enak ne v glasu ne v igri, nikar	A
na vse strani in se mirno povedal: »Ne, nisem	mojster	pevec svobodnih nebesnih višav, o veleplemenita	A
je bil učil leto in dan!« »Tega ti ni treba,	mojster	si!« se mu je potujoči pevec priklonil.»Srečen	A
priklonil. »Srečen sem, da sem te slišal, o	mojster!	« A temu je postalo sitno, mučno.	A
Radi bi ga videli in z njim govorili.«	Mojster	pek reče: »Imamo ga, ni ga ravno doma, pa kmalu	A
on mi je že veliko dobrega storil.« Pekovski	mojster,	kateremu je trgovec vse dopovedal, kako lepo	A
Stari si obvezuje odpadlo sivo brado in reče: »	Mojster	Groga, te besede mi ne moreš zameriti, jaz te	A
takisto oblečen in mlajši. Nikar mi ne zameri,	mojster	Groga, mi vsi te nismo poznali do zdaj ne, da	A
Vsi molčé kakor zmerjani otroci. »Že grem,	mojster	Groga, a žejen sem bil, in glej, ker imam to	A
Poznaš, kákovo je?« »	Mojster	Groga, nikoli več!« reče skesano Tone in hoče	A
me je po naše ogovoril; dejal je, da je zate,	mojster	Groga.« Ta hlastno odpre pismo in ga prečita	A
narodna svojstva, kakor je omenjeni nedosegljivi	mojster	značaje svojega ljudstva svetu predočil.Zato	A
premerjati in italijanske grehe naštevati. Zidarski	mojster	je dejal, da Lahi ves zaslužek prejemljejo,	A
ter jasno pričajo, da ni še dolgo tega, kar je	mojster	krovec preložil in prekril vso streho.Ko bi	A
ženo v hišo in imel boš raj!« mu je namigoval	mojster.	Ta misel je bila Bogataju zmerom bolj všeč.	A
ji je šinilo v glavo. Saj ga je zadnje tedne	mojster	nenehoma zbadal in dražil, naj poskrbi za nevesto	A
Nak!	Mojster	me pritiska in, če ne bo šlo drugače, mu bom	A
»Kakor veš. Ne pozabi, da me ima	mojster	v škripcih in da sem od njega odvisen prav tako	A
je zaihtela. »Poizkusi na kak način, da ti	mojster	ne bo advokata naprtil!« je še naročal Bogataj	A
Slišati je bilo smeh in krepko kletev, rentačil je	mojster,	tam spredaj se je togotil Bogataj, zidarji so	A
beseda ni hotela tako omečiti, kakor bi rad. »	Mojster	te kliče!« je revsnila Katra skozi vrata.Neumno	A
zadaj, vode pa od vseh strani!« mu je razlagal	mojster,	mežikal in mu zdaj pa zdaj namignil, da mora	A
Tedaj sta kramljala do polnoči in še čez; ko je	mojster	že zadremal in mu je glava omahnila na mizo	A
stran 143 . / »Hm!« je zdaj pa zdaj zamomljal	mojster	in spet zasmrčal. Bogataju pa se še ni ljubilo	A
s to neskladno žvižgo, v kateri sem bil tak	mojster,	da so mi vsi drugi pastirji in kmetski součenci	A
verjamejo tujci, ni vreden še posebne slave; ali	mojster	in moj pravi učenec je tisti, ki oslepari sosede	A
bilo usojeno, da postane sloveč umetnik ali	mojster.	Za zdaj in še dolgo potem ga je hranilo skromno	A
izdelke, že je znal skoraj ravno toliko kakor	mojster.	Da je jako rad opazoval ure, sem že povedal	A
ženialni fant kmalu naučil ‒ in ni se motil. Mestni	mojster	je spravil v red tudi dve žepni uri Balasovi	A
kolesce, to peresce ali kaj drugega takega.	Mojster	je obšel zaradi ur še več drugih vasi.Marko	A
držal je komaj dva človeka, ali večjega ni	mojster	mislil niti narediti.Saj ga ni delal za drugega	A
umeten mož, v svoji stroki brez dvombe prvi	mojster.	Slovenski je govoril kakor rojen Kranjec, dežela	A
hiši še domačo hišno obrt. Oče je bil tesarski	mojster.	Delal je ostrešja vaščanom in po okolici.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani