milo (301-400)

ovčice moje!“ Biljčanom je bilo tako sladko in	milo	pri srcu, da so moški poihtevali, ženske pa	A
bi bil zaljubljen. A tù sem hotel časih prav	milo	vzdíhniti, pa mi je ušló preglasno in nelepo	A
od drugih: napolnilo ga je bilo tako globoko,	milo	prijateljstvo do teh krasnih ljudi, da se je	A
prahu in kaj je bilo še vse v njegovem srcu!	Milo	in težko mu je bilo in vzel je v roko kladivo	A
vzdignile gore. Časih je pogledal, stresel se je in	milo	in težko mu je bilo: iz dveh velikih, temnih	A
Zdaj jih je skoro že razumel in zato mu je bilo	milo	in težko pri srcu ...Vedel se je do nje kakor	A
vsenaokoli in prepevalo, tako da mu je bilo čisto	milo	in mehko in da se je spomnil domovine.Tistih	A
pozlati naposled vso mladost; sončni so kraji, z	milo	lučjo obžarjeni; ljubeznivi so ljudje, veseli	A
naslonile ob ograjo, trudni život se je sklonil ...	Milo	in ljubo se je doteknilo moje rame; ozrl sem	A
o takih rečeh človek le sanja, zato da mu je	milo	pri srcu in da si prežene čas!Zapomni si, uboga	A
Pozdravljen nam bodi -- tukaj in povsodi!“	Milo	se je storilo Šimnu ob toliki ljubezni.Skoraj	A
. / »Gospod general, Turku je treba vrniti	milo	za drago: mi moramo v ofenzivo, z napadalnim	A
nam plačaš?« Juran spusti glavo, zapre oči in	milo	zastoka. »Okrenite ga!« ukaže Kordun.	A
sin in moja snaha.« Tu se je Juriju storilo	milo	in solze so mu stopile na lice in vsi so bili	A
shodila in njena prva pot je bila z doma. In	milo	se je storilo njenemu očetu in vzdignil je roko	A
polegaš in še napoto delaš.« Sinu se je storilo	milo	in skoraj jokaje je dejal: »Mati, kaj sem vam	A
in ga nima!« Tedaj se je tudi Anici storilo	milo:	»Marjanica,« je rekla, »zakaj si me	A
daje vendar Bog toliko dobrega in kaznuje tako	milo	samo s tolščo, težko krvjo, z nemirnim spancem	A
so verjeli kmetje, da jih bodo sodniki sodili	milo.	Niso slutili, kaj jih čaka.	A
vsi! Objela me je s hvaležnim pogledom, tako	milo	in nežno, da so mi zapele vse strune v srcu	A
se zagledala v moj prestrašeni obraz in me	milo	pogledala: »No, pa je kar prav, da sem še tu	A
kravjih zvoncev, dišalo je po smoli in lesu, čez	milo	planinsko idilo je brila lahna sapica...	A
konjskih kopit po dunajskem tlaku se je ovijalo	milo	materino petje.Zdelo se mi je, kot bi me klicalo	A
moje matere na Dobravi naj bo tako!« sem jim	milo	dejal. »Obljubil sem jim, da bova šla nekoč	A
. / stran 6 . / Duh pod mano zastoče tako	milo,	da me prešine in gane, da koprnim od sočutja	A
»Saj se še spominjaš,« nadaljuje polkovnik	milo,	»kako izvrstno ti je spekel drozga in druge	A
Seveda!« »	Milo	te prosim, molči, Metka!Saj nisva samá!«	A
mlado!« Zdajci se stari ženski stori tako	milo,	da se spusti v glasen jok. »Sedaj, ko se mi	A
zgrudi z obrazom v prah, kjer obleži v krvi in	milo	ječi. »Ta ni pravi!« izpregovori nadvikarij	A
pinjeno mleko zakuhana moka - je izginila, in prav	milo	se mi je storilo, ko sem zadnjič izpraševal	A
drugo bi smel.« Zdelo se mi je, da se ji hoče	milo	storiti.Nato sem vprašal:	A
a ne skupaj, vsak na enem koncu poslopja.	Milo	sta gledala za nama, posebno Danijel je bil	A
s pestjo po zidu. Končno pa se mu je storilo	milo,	naslonil se je ob steno ter zaihtel: »Martin	A
preklicana stara malha!« Pa se mu je zopet storilo	milo	in zopet se je zjokal.V tistem hipu sta prišla	A
vzkliknil: »Kaj takega ugaja Josipini Češkovi?«	Milo	je gledala: »Reveža sta Wanderer in Bretsch	A
To te opravičuje! Sicer pa sta tudi	milo	prosila!« Ob koncu gledališkega lista je bilo	A
nikoli zame marala ne bode!« Marički se je	milo	storilo.Kako je bilo mogoče, da je ona, neznatno	A
po kmečkih krčmah! In ročico mu je dajala in	milo	sta se gledala.Z mojim bo pa ravnokar na oklicih	A
beračit, Herr Vincenc« ‒ in pogledala ga je tako	milo,	da mu je pričelo nekako tesno postajati v koži	A
»Torej ji odpusti! Saj vidiš, kako	milo	tu sèm gleda!« »Molly Esterhazyjeva takim gorjanskim	A
Pa je še nekaj!« Pesnik ga je prav	milo	pogledal. »Glej me še tako milo!	A
ga je prav milo pogledal. »Glej me še tako	milo!	Vse ti moram povedati!	A
umirala. Knez Metternich je to občutil in skoraj	milo	se mu je storilo. Kot diplomat je vedel svoje	A
vitez Janez, pa tiči v grmovju pod Turjakom ter	milo	ječi, ker mu je Jurij Ljudevit razstrelil ramo	A
Ali mene, sin moj, mene je komaj videl!	Milo	se mi je storilo in sklonil sem se pri vznožju	A
oko upre vanj. Bilo je to pohlevno, proseče in	milo	oko!A ničesar mu ni odgovorila.	A
boril silni boj s svojo dušo. Dekletu se je	milo	storilo.Rahlo mu dene mehko, belo svojo ročico	A
poklicala v spomin, kar se je bilo zgodilo, in	milo	se mi je storilo, da sem pričel tiho ihteti	A
sem in tja mislil na starega Lukeža!« Nekam	milo	se mu je storilo, ko je opazil, kako silijo	A
se ni nikdo več brigal zame, se mi je storilo	milo.	Bil sem vendar napaden, pa so me kaznovali, prejkone	A
zdel ta človek, kakor da hoče vsak hip prav	milo	zajokati. To se je dalo pričakovati tembolj	A
imela!l Že je zajokala, in tudi meni se je	milo	storilo.Pa komú bi se ne, če je kaj takega.	A
in se junaško potrkal po prsih. »Potem mačka	milo	ječati, prositi in tožiti in mogočni Winetu	A
In je šel. Luiza je gledala za njim in nekako	milo	se ji je storilo, ko je videla, kako izginja	A
toliko milega čustva je drhtelo v njem. Mati je	milo	gledala zardelo hčer in kar inako se ji je storilo	A
jutri nas čaka še dosti truda,« je pater Herand	milo	prosil. Pater Konrad se je res obrnil in kmalu	A
pobožne in vdane, so zaman iskale spodoben lik,	milo	podobo Matere božje, da bi jo rotile in prosile	A
se tja do Svibnega ne bo pritaknil vina, se	milo	pokesal in ozrl po soncu. »Čez poldne je že	A
močno. Odhrknil se je, pobrenkal s struno in	milo	zapel dalje, da junaški vojvoda samuje s knežjo	A
tudi meni ne bi škodilo!« je mladec iz Gabra	milo	gledal proti zidanici in se mašil z ovsenim	A
ga je pekel, a . / . / stran 299 . / srce je	milo	božalo kraj žive, zdrave, brezskrbne mladosti	A
!« Kar	milo	se mu je storilo in srce mu je bilo polno neznane	A
tiščal. »Nemar tegale Matevžka, ki te tako	milo	gleda in se ti priklada v besede?«	A
o tebi, podnevi pa od nepočakanosti brska in	milo	kokljà kakor koklja, ki se ji hudo mudi na gnezdo	A
Molči, Jurko, ne govori, škodilo bi ti,« ga je	milo	gledala. »Počaka, da pride pater Tonček, poslala	A
lakomne roke ... »Bog jim odpusti!« je molil in	milo	gledal samostansko družino, posebno brate laike	A
s tečajev snemal nesrečni novi čas,« je opat	milo	gleda za samosvojim možem. »Hvala Bogu, preudariti	A
z žalostjo v srcu hrepeneče poslušala, kako	milo	in živo pojo fantje na vasi.Ob takih urah, ko	A
Tako ‒ zdaj praviš,« je napeljevala in ga je	milo	gledala. »Zmerom bi rad tako.«	A
razodevalo, kako vroče in nežno jo ljubi in	milo	opeva s svojim čistim srcem.Naenkrat se ji je	A
vročičnih mislih, »spomin je bil. Snoči je pod oknom	milo	ječalo ...Ali je šlo meni, ali je pomenilo Katarini	A
da bi pater že prišel!« je vzdihoval in jo	milo	gledal.»Pater jo bo otel, prav gotovo jo bo	A
snubit zame ... ?« je velikan, ljubezni željan,	milo	vzdihoval in silno obupoval. XXIII.	A
pa bila, še marala bi me nemara,« ga je oni	milo	gledal. »Kje jo boš pa imel?	A
dejala in zbežala; sitno ji je bilo. Damijan je	milo	gledal za njo.Tudi rajnka žena je bila taka	A
in jaz in mi vsi?« mu je Maruša očitala in ga	milo	gledala skozi meglo zatajenih solzá. Da, videl	A
Velika ljubezen do Štepičeve Ančke iz Žubine ga	milo	in nemilo boli, da bi od koprnenja ječal ko	A
udarilo ... Huda huda oblačica mu je zasanjala	milo	srce mlade sreče.Ančka je hči edinka mogočnega	A
ali kakor cvetoči lan, a zdaj so brez barve,	milo	le gorijo in njih žgoči pogled mu v srcu kreše	A
razodeval od vrha do tal. »O ti!« se mu je	milo	smejala.»Takih mi utrinjaš, da bi se te bala	A
to je zdaj vedel, ga otožno in preteče gleda	milo	lice že davno pozabljene Lucije ... »Ti ... si	A
odgovornost dal naš stari samostan,« se je pravdal in	milo	spominjal prele pih, zadovoljnih let, dokler	A
in zdelo se mu je, da je dvignila oči in ga	milo	pogledala.Bolečina, ki mu je kljuvala srce in	A
gubé, kakor da se mu je zdaj zdaj zrušiti, in	milo	gledal sina. »Otrok moj,« je potlej zaihtel	A
sem tega, o Janez!« ga je prijela za roko in	milo	pogledala. ‒ Trden mrak je že bil, ko je Janez	A
A on je videl le Ančko.	Milo	jo je gledal, v grlu ga je dušilo. »Tudi ti	A
karkoli želiš da boš le vesela.« Neža mu na to	milo	odgovori: »Ljubi moj mož, res je, da sem vedno	A
naročaju s seboj prinesla. Solze se mu udero,	milo	se zjoka; vendar jo potolaži in ji srčno reče	A
kadar je bilo prisegati treba. V to podobo	milo	pogleda in v srcu reče: »O Jezus!	A
je Pegavec z obema rokama oklenil za laket.	Milo	ga je pogledal.Rad bi prosil Jelena, naj ga	A
smrti. Jelen je koj razumel, česa ga Pegavec	milo	prosi. »Kaj mi daš ‒?« je zategnil Ostrorogi	A
šla z Udarnim pod Snežne gore, se ji je vseeno	milo	storilo, če je pomislila, da bo komaj še kdaj	A
v Velikem jezeru jemlje za vedno slovo. Kar	milo	se ji je storilo. Molčala je.	A
zanesla marsikak grižljaj. Zlatolasi se je storilo	milo.	Sama ni vedela, kdaj je prijela Opreznega za	A
pristajnega bruna, se je Okretnemu Lipanu storilo	milo.	Bilo mu je žal, da je ostal.	A
Šest let pak je bil star, ko so mu zakopali	milo	mater.Vesel je tedaj bil, da je mogel teto izpraševa	A
odkašlja se, glavo pobožno na levo ramo pobesi,	milo	pogleda in pravi: »Gospa milostljiva, vaše gnade	A
odvrnjenega tepeža, kako bi bil bolan ležal in	milo	ječal in morda še jokal se, kako bi mu bila	A
ni mogel, težko ga je stalo misliti nocoj na	milo	svojo staro mamico in na Boga; razne podobe	A
pred seboj, pozabil je očetove besede in nekako	milo	se mu je storilo.Zdaj šele je videl, da je Manica	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani