Kodrolaska se je ozirala nazaj. Kakor je rada šla z Udarnim pod Snežne gore, se ji je vseeno milo storilo, če je pomislila, da bo komaj še kdaj videla mostišča in kar gotovo nikoli več veslala po prostranem jezeru, na katerem je preživela svojo mladost. Dokaj veselih dni je užila, precej pa tudi grenkih bridkosti.