»Naj bo, porečem še eno, da bosta vedela vidva mlada,« tu je pokazal na ženina in nevesto »in da boš vedel tudi ti, moj sin in moja snaha.«
Tu se je Juriju storilo milo in solze so mu stopile na lice in vsi so bili ginjeni in so prikimavali. Mož pa je zahropel in od notranjega ganutja prevzet zakričal: