nova beseda iz Slovenije
mitraljiralo njihov prejšnji položaj, so bili | menda | povsem ravnodušni, le poročnik si je oddahnil | A |
rulili že tik nad njimi, da so ga bolela ušesa. | Menda | je odrinil ranjenca, da je padel pod kombi, | A |
rušilna moč, jebotebog, je zaklel in čelo se mu je | menda | že stotič oznojilo.Med vožnjo na Medvedjek je | A |
mislili, da gre za kake topove, ali kaj... Kot | menda | vedno, sta se v hipu zapletla v prepir, zagovarjajoč | A |
Tudi on se je kislo nasmehnil. »Ta norost | menda | ne bo večno trajala.« »Sinko, vrni se v klet | A |
Tako enih kot drugih je bilo veliko. | Menda | so si vsi kar slišno oddahnili, ko so spet prišli | A |
lačen kot volk; ko ji je povedal, je sestra | menda | že stotič tistega dne zajokala. Oči je imela | A |
kar nekaj dni niso videli vode. Častnik je | menda | spoznal njihove dileme, zato se je široko nasmejal | A |
vsekakor pa ne tako vidna. In poveljnik je | menda | tudi delil njegovo mnenje, kajti do konca se | A |
žganja, ki so ga v enem požirku spustili po grlu; | menda | jim je prijalo, da še nikoli nobena pijača tako | A |
prijatelja in razmišljal, ali z grožnjo misli resno; | menda | ne!?Tudi če jih moški izda, Falko že ne bo pustil | A |
Kar je res, je res. Seksnila sta sicer | menda | le enkrat, največ dvakrat, toda ko je v kopalnici | A |
na konec kolone, kjer naj bi bila za zaščito; | menda | ja ne bodo usekali po svojih?!Nenadoma se je | A |
njimi. S tesnobo v srcu, si je priznal; pa ja | menda | ne bodo Ljubljane stolkli?!Ostal je na kosilu | A |
in debata je bila končana. Včeraj zvečer so | menda | oropali muzeje in so jim razdelili nekaj kosov | A |
konec. Ko je nazadnje vse izbljuval, tudi žolč | menda, | mu je srce nabijalo kot kovaško kladivo po nakovalu | A |
za to, zašume tem bolj. In teh misli so bili | menda | ta dan, ko se začenja naša povest. Bilo je meseca | A |
Najslabša hiša je Premčeva, in zato jo je | menda | skril v gozd.Trideset let jo gospodar že zida | A |
»Samo premalo beliš,« meni Premec. » | Menda | si tak kakor Tomažkova Meta, ki je cvrla špeh | A |
Juriju tobaka, ki pa reče, da ne kadi. »Saj je | menda | res pametnejše žvečiti ga,« meni mož. »Manj | A |
spregovori Miha, »da te ni trpelo pri vojakih? | Menda | ni take sile tam.Koliko jih prestane, in vsak | A |
govorjenje, in Premec, . / . / stran 25 . / ki je | menda | to opazil, ga potolaži.»Smrt je smrt,« pravi | A |
Zmeril pa še tudi nisem, E, pa pri nas rada trga; | menda | delamo premajhne snope.Ne bo iz vsakega nasada | A |
Kar ostani!« »Saj bom | menda | res moral,« pravi žalostno Juri, »ker se me | A |
»Misliš, da se trudim? Jaz se še | menda | v svojem življenju nisem trudil.Ampak ti si | A |
gospodu pa ni hotel nič slišati; samo toliko je | menda | povedal, da je bil hudiču zapisan trideset let | A |
prodaj v Kamnik in prodal. Vesel sem bil in | menda | sem še malo pel, ko sem se vračal in mi je rožljal | A |
ki jih pa ni hotel povedati.« »Za reveža pa | menda | še hudič ne mara,« opomni Miha in dregne z gorjačo | A |
»E, ne vem, oče. | Menda | sem že prestar, da bi se poboljšal.« »Kak preklinjav | A |
Toda nekaj jih poznam, in ker si ravno tu in | menda | večkrat Premca vidiš, reci staremu: če ga dobim | A |
imeti tako tatinsko soseščino!« »Oče, Premca | menda | po krivem dolžite,« zagovarja Juri svojega dobrotnika | A |
oče,« ga ustavi Juri in začne računati. »To je | menda | samo tri goldinarje.« »Ni mogoče!« zavpije Rožanec | A |
»No, in to je trikrat pet.« »Hentaj! | menda | res.Toda ti jih boš veliko draže prodal; ne | A |
nikjer nobene vode; sam kamen, sama skala! Sneg | menda | leži vse leto tam.Škoda tako dobrih ljudi za | A |
hoteli.« ‒ Malo je odnehal dedec, mislil si je | menda, | bolje nekaj kot nič.Potlej je pa spet začel | A |
»Veš, kaj ti jaz povem? Enkrat sem ti bil | menda | že rekel, pa še ti rečem: Varuj se tega človeka | A |
zaželjenega cilja. Takega zaželjenega cilja pa | menda | ni imel Juri, ko je počasi stopal proti Gorici | A |
Brezskrbno je korakal svojo pot in mislil ni | menda | na nič, ko mu zadoni na ušesa oster glas klarineta | A |
druga dva sta pa stražila okrog. Oče se je | menda | tresel v izbi, jaz pa v peči od samega strahu | A |
že stari in potrebujejo pomagača, in fant bo | menda | priden.« »Odkod pa je?« vpraša mati Šimenovka | A |
ves glas. »Presneta reč!« pravi, »Dolinci pa | menda | res ne poznate drugega svetnika kakor sv. Jurija | A |
zunaj si ga natrgaj,« odvrne Rozalka. »V meji | menda | koprive niso pozeble.‒ Pozdravi Anico, in ona | A |
»Veste, oče,« ga podraži Rozalka, »Juriju | menda | vse dobro stoji, če je le količkaj narejeno | A |
Zob izdere Ožbe bolje kakor vsak drugi; ljudje | menda | kar zadremljejo, kadar jim puli škrbine.Zdravi | A |
kamen, voz se nagne in polovnjak, ki je bil | menda | slabo zavarovan, se zvali z voza.Hentaj, kako | A |
mudi tako hudo in Anici . / . / stran 141 . / | menda | še tudi ne.Kajne, Anica?« | A |
zapazil kmalu, kako si mu prizadeva postreči, | menda, | se mu je res hotela priljubiti, ali pa se je | A |
neumno. Jaz sem že skoraj ženin, in Rozalka | menda | nalašč nekoliko nasprotuje.Ali nisem dobro izbral | A |
Jaz ne vem,« odkima Juri. »Sčasoma te bodo | menda | vendar pozabili?« »Upam, da čez par let.« | A |
najhuje sovraži, in pes pa volk sta brata, in | menda | ga ta zato sovraži, ker se je pes udomačil in | A |
moškega ne vidi,« se je čudil Šimen, »in z Jurijem | menda | vendar ne vleče.« »Na to pa še mislila nisem | A |
Veverice pozimi pa res še nihče ni zadel, videl pa | menda | tudi še ne.« »Jaz sem jo pa že,« pravi moško | A |
mi jih; saj vidite, da je to vse le vraža.« » | Menda | bo tako,« odgovori mož s klobukom v roki in | A |
zažgal. Prepirala sta se z Rožancem, in ljudje so | menda | slišali, ko je Premec rotil, da mu bo kaj naredil | A |
da mu bo kaj naredil. Pravili so tudi, da mu | menda | trdo gre pred sodiščem, ker ne more dokazati | A |
ljudje poslednjo bolj v čislih od prve. To pa | menda | le zato, ker smo po pusti zimi že z nestanovitno | A |
»Midva ostaneva prijatelja.« » | Menda | vendar,« je dejal Bric. Mana in Rozala pa sta | A |
pes, ki išče kosti,« je mirila Jerica ‒ »Tat | menda | vendar ni.« Gašper, ki se je bil predramil in | A |
»No, pa pojdiva na pomoč! Naju dveh se teta | menda | vendar ne bo lotila,« je dejal Tone, vzdignil | A |
moli pa Anka za vse; ona je živa svetnica.« » | Menda | vendar,« je dejal Bric, »in kaj bi ne bila! | A |
Saj so Anko vsi ljubili in spoštovali; on pa | menda | najbolj; takšna milina jo je ozarjala, taka | A |
od veselja. »Če meni ne verjameš, njemu boš | menda | vendar verjela.« »Z našim Andrejem sta se bila | A |
Ali res toži Klančar Rožmana?« » | Menda | res, ker je nekaj preveč o njem govoril.« »Saj | A |
Povojčke! | Menda | vendar ne boste pri vas še kaj kupili?« »Zakaj | A |
marveč plemenit nagib zdržnosti. Načelnik bo to | menda | vendar tudi zapazil in vzel v poštev. Jezilo | A |
Pa kaj hočem! | Menda | bo vendar kmalu konec te muke.« »Ah, še nekaj | A |
morda pozneje poplača trud in da se bosta onadva | menda | vendar tudi jezila, ko bosta brala njegov spominski | A |
prispodob bravci najbrž ne razumejo. »Moški so | menda | boljši,« se je tolažil.»Čudno, da ima Vida semtertja | A |
mora posloviti od svojih dragih. To mu bodo | menda | vendar dovolili, da poljubi še enkrat svoje | A |
»Naprej bo študiral. Tako neumen | menda | vendar ni, da bi se ukvarjal s kmetijstvom in | A |
jo je bila zalotila soseda samo pri mrliču. » | Menda | vendar ne misli, da sem jaz pobrala denar,« | A |
besedo, in če se še nekoliko podpihne, se bo | menda | vendar vnel razpor. Kakor razprostre pav svoj | A |
Sam Bog ve, kaj vse to pomeni. | Menda | vendar ni prodal Ivan hotela?Morda je samo svoje | A |
pregleda pisanje in čelo se mu nagubanči. » | Menda | vendar ne bo Ogrov,« izpregovori in odda list | A |
»Robur et aes triplex circa pectus. | Menda | vendar ne greste že na cesarja?« »Ne,« odgovori | A |
Krištofu?« »Vrag vedi,« je odgovoril Jurij, » | menda | zato, ker mi ravno tako po vodi brodimo, kakor | A |
spregovoril, »ta trgovec Filip nosi vedno oklep in zna | menda | svoj meč ravno tako sukati kakor svoj vatel | A |
sabo zadovoljen. »To je lepo ime in pomenilo je | menda | že v starih časih vrlo gospodinjo, kakršna boste | A |
vašega bojnega petelina, Alexander Magnus mu | menda | pravite.Toda jaz sem dobil včeraj enega s Hrvaškega | A |
mar. Nepotrpežljivemu poveljniku pa je bilo | menda | že vsega preveč, pokonci stopi v stremenih in | A |
napeljali dva . / . / stran 159 . / topova, ki sta | menda | metala kamnite krogle, debele kakor človeška | A |
mu je mračilo. Pomel si je oči, meneč, da je | menda | tudi zaspan, in odšel v svojo spalnico. Gospa | A |
Vojsko s cesarjem in nastop kralja Ladislava smo | menda | v prejšnjih mesecih prezrli.Ali bi tudi kaj | A |
telečje pečenke, katerih pa ni nikdar domov nesel, | menda | se je bal, da bi svojih ljudi ne razvadil.Vse | A |
se tepel z dvema policajema, saj tako pijan | menda | vendar nisi bil, da bi ...« | A |
»Ocepek,« nadaljuje Srakar, »kaj to pomeni, | menda | vsaj vi niste tisti hudodelnik?« »Oh, jaz, jaz | A |
In to ravno zdaj, ko sem vam plačo povišal, | menda | v zahvalo? Pomislite, to ni samo za vas, ampak | A |
tedaj toliko živalic neusmiljeno moriti, saj | menda | ni na tej reči toliko ležeče?« »Kaj! ‒ da na | A |
pet, pa saj pojdem jutri spet na lov. Pa vam | menda | še nisem povedal, kje da ta živalica živi.Akoravno | A |
pravi, to sama nevoščljivost iz njega govori. | Menda | se mu pod nos kadi, da ni bil še tako srečen | A |
svojem stricu podedoval in sam Metuzalem je | menda | že sukno za njo tkal. Šnakšnepskovski z rokami | A |
zasluge za človeštvo pridobiti, se ve, da jih bo | menda | šele poznejši rod prav spoznal.Nabral sem teh | A |
potegne malho z regljami. »Hvala Bogu! zdaj sem | menda | to hudo prestal, ali kako bo šlo nazaj?« »Se | A |
na pol pota bi bil obležal.« »Boštjan! ti se | menda | nikoli ne boš poboljšal.Pa zdaj smo v jami in | A |
se mi cedé, ko grem mimo Boštjana. Boštjan je | menda | moje želje uganil; z besedami: »Tù imate nekoliko | A |
ušla in bi jaz v tej luknji obtičal, kar se bo | menda | tudi zgodilo, vsaj zdravih udov ne bom ven prinesel | A |
zmeni za nobeno drugo stvar, še celó Boštjana ni | menda | videl in slišal, ki se je predenj ustopil in | A |
spirati.« Šnakšnepskovski je na to obmolčal, | menda | ker je sprevidel, da Boštjana prepričevati bi | A |
povpraša spet čez nekoliko časa. »Seveda je in | menda | tudi nikoli več zdrava ne bo.Že deseti teden | A |
štirinajsto leto; velik si že in dosti močan, zmerom | menda | ne boš delal mlinov pri studencih, vedno ne | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |