menda (701-800)

za delo. Najtežje je bilo z gospodarjem, ki	menda	nikakor ni mogel pozabiti, da je podlegel zaradi	A
navsezgodaj odriniti na petelina. Starec je nazadnje	menda	sprevidel, da ga nihče niti ne želi niti ne	A
»Vi ste Franc Gradnik, po domače Hojan?« »	Menda	niste od sodnije?« je vprašal starec in nehote	A
ne. Močnejši vrelci so predaleč, najbližja je	menda	Trnska peč ...« In čez trenutek je dodal	A
v resnici tu, in še prav mnogo ... Napeljava	menda	ne bo pretežavna.« Sredi njunega živahnega	A
Lovrek pa ga kar požira z očmi. »	Menda	nas imate vse skupaj za norca,« se je malodušno	A
dalij, in kaj jaz vem, katerih cvetlic, ki jim	menda	samo Lovrek pozna imena.Nam zadošča njihova	A
čarovnega sredstva slehernega napredka. To je	menda	pridržano ljudem novega kova, med katerimi bo	A
Vida, da se strašno zanima za tvoj vrt, no, in	menda	tudi zate, srečni človek!« Smejoč se	A
vaju bi človek pozabil govoriti.« »Hm, Janezu	menda	tudi ničkaj ne prija pri nas,« se je nedolžno	A
letošnje počitnice na Holandskem kot njegov gost.	Menda	se res odločim in sprejmem njegovo vabilo, zakaj	A
se mi, da so hudi dnevi zelo blizu ... Jaz jih	menda	ne doživim več ...« Lovrek se je jecljajoč	A
jesen, ko ste vso dolino nahujskali proti meni.	Menda	ste pozabili, da Miklausin pošteno plačuje svoje	A
izvoljeno dekle se ga je dotaknila. »Tako navaden	menda	ni,« ga je branil, »saj je, kakor pripovedujejo	A
ponosno premeril od nog do glave: »Gospod,	menda	pozabljate, s kom imate opravka.Jaz nisem ubog	A
prijateljeva pot ... »No, tiste srbske knjige	menda	le niso tako nedolžne, kakor ste zatrjevali	A
še sploh nisem poduhal prave fronte. Zdaj bo	menda	kmalu konec lepega življenja, kakor so mi namignili	A
je major na vse pretege branil ...« »Za vraga,	menda	se ne piše Miklausin?« je vprašal Lovrek z neprijetno	A
imajo, tako daleč jih doslej še niso metali.	Menda	so se res spravili nad štab ...Z granatami mu	A
odpreti pot k zraku in strojnicam, kjer je zdaj	menda	še najvarnejše, ga mora odmetati.Strojnice so	A
Poslušaj! Prisegam ti pri Bogu, v katerega	menda	tudi ti veruješ, da te vsaj poskusim rešiti	A
Ranjenec, ki je kakor mrtev ležal na tleh, ga	menda	sploh ni slišal.Lovrek ga je najprej z eno roko	A
na dobro srečo, na božjo pomoč beži ... Zdaj je	menda	že na vrhu, prav blizu zakopov ...Dalje, dalje	A
še ni dovolj, še ni dovolj... Tudi ledvice so	menda	poškodovane.Drugi teden ga bodo še enkrat operirali	A
bi bila odkritosrčna. Nu, prava prijatelja	menda	ne bosta nikoli.Nič zato, saj se ne ženi z njo	A
»Jaz pozabil?	Menda	se ti blede...Ničesar nisem pozabil, in ker nisem	A
je zaslišalo polglasno prigovarjanje, ki je	menda	uspelo, kajti naenkrat so se odpahnila na stežaj	A
čednosti! Posebno tale bledikavi in jokavi smrkavec	menda	ni za nič drugega ustvarjen, nego da meša betice	A
prilika je bila, stoletnico farne cerkve so	menda	praznovali; zakaj vsa fara je bila kakor v sladki	A
bilo v kotu, potice še niso bile v peči. In	menda	bo že jutri sveti večer.Kaj si bo mislil sin	A
Palčkom iz zapora in še tisti večer je zbolel ...	Menda	ga ni bilo nič več spoznati, tako je shujšal	A
storil istotako svojemu dostojanstveniku, ki pa	menda	ni čutil, ker se ni ozrl.Da bi bil v tem hipu	A
mu bil obljubil. Tam v zakajenem brlogu je	menda	pil in prežal ves božji dan in vsako ljubo noč	A
vedel, da bo treba prenočiti v mestu, ker se	menda	take popotne reči in težave ne dadó opraviti	A
in rdečica ji je šinila v obraz. ”Na fari je	menda	ostal, še domu ni sporočil!“ Hanca je šla	A
Kačur. ”Tam je tista velika štacuna; tam je	menda	župan!“ Stopil je v vežo in naproti mu je	A
”No, iz Zapolja! Saj pojdete	menda	stran?Pravijo.“	A
drugega nič! Bilo je še nekaj knjig, pa je	menda	kurila z njimi in zaradi tega je ne bom zmerjal	A
Zakaj so jim všeč? Prišel je, predlanskim je	menda	bilo, človek sem, in je delal pri kovaču; nemški	A
hišo!“ je zaklical Kačur vozniku. ”Blizu šole,	menda!	“ ”Že vem!“ je odgovoril voznik godrnjavo	A
nedolžna ta naša Ana. Pomislite: zalezoval jo je	menda	nekov agent ali kaj podobnega, - skratka, eden	A
nisem vedel prav razlagati. Načelniku se je to	menda	zdelo.Pospravil je drobtine na kupček ter začel	A
”To je, prijatelja! ... Komentarja	menda	ni treba ... Ali izvolita malo k meni v sobo?	A
tudi to je bilo zmerom bolj redko, ljudje so si	menda	pričeli krpati sami.Počasi se je vršilo vse	A
si bil takrat?“ ”Ne vem, v Zalesju sem bil	menda	- ali pa tudi ne ...“ ”Kako ... vraga!	A
poskakoval, ker ga je žulil čevelj na peti;	menda	je bil prodrl žebelj skozi podplat. Pridrdral	A
časov, -- najinih krasnih ur? -- Jutri pride	menda	vse vaše mesto na naš čitalniški ples.Nadejam	A
prišlo na misel niti za trenotek. ”Zdaj bo	menda	že doma, -- in čas je; to se ne dá več odlašati	A
je morda rekla, da je umrl oče čisto sam?“ ”	Menda	čisto sam ...“ Vzdignil se je s slamnice težak	A
bila, pa je prišla, da se popravi; tukaj je	menda	boljši zrak ...“ Videlo se mu je, da je hotel	A
besedi se je zdrznil govornik sam; prišla mu je	menda	na jezik povsem nepričakovano.Nekateri so se	A
gostilne ter poslušal pri oknu; notri ni bilo	menda	nikogar; okna so bila slabo razsvetljena in	A
njima na mizi je stala svetilka; privila sta jo	menda	sama navzdol, kajti gorela je slabo.Desnici	A
Naši umetniki razstavijo na Dunaju, v marcu že	menda;	toliko mi je povedal Strehar.« »Pridi	A
Franc je vztrepetal od srda, od straha tudi	menda,	ki se ga sam ni zavedal. »Hlapec!	A
blizu, ali če je to pesem iz domovine?... Cesta je	menda	pod oknom; dvorišče, zdi se mi, daje bilo v	A
in na glavi čipkast robec. Gospodar je umrl	menda	jako zgodaj; dacar ga ni poznal in tudi drugi	A
/ stran 139 . / ”Tisti, ki je prvi v fari,	menda!	“ je odgovoril dekan bolj počasi in bolj premišljeno	A
črni pravdi, kakor zasluti človek hudo uro. ”	Menda	že!“ se je zasmejal župan.”Zdaj vem, kar vem	A
in me s povzdignjenimi rokami prosi milosti,	menda	sem baš posekal njenega očeta. O, Bog me ne	A
tudi mene naučiti svoje molitve.« »Tega si	menda	ti poslal k Mohamedu?« sime Niko Gregoriča.	A
Kakor omotičnost se je je polaščevalo. Nekdo,	menda	Kocijan ji je pripovedoval o neki nevesti, ki	A
ki so ju vrgli s prižnice. »Domačina bosta	menda	le!« je modroval kmetič, »kajti tujih ne bodo	A
Na božjo pot.	Menda.	Tomaž hodi vsak dan na božjo pot k Cerarju na	A
Pomerit sem prišla,« je dejala, »kaj, saj boš	menda	gotova.« »Da,« je odvrnila Anica in	A
let. Krstili ste ga za Jurija, rojen je pa bil	menda	oktobra.«In fant se je obrnil in odšel visokovzravna	A
vprašal Anže, »tam doli leži ena. Neža jo je	menda	vrgla davi na gnoj.« Starec je oživel	A
Juri dalje, če pa vsa znamenja govore, da bo	menda	res za vso preprostostjo Aničino grda, gnusna	A
kaj si rekel, v oni zeleni omari da ima?« »	Menda,	« je odvrnil hlapec malomarno. »Oh, kaj	A
Krčmar je pregledoval račune. »Z ženo se	menda	prav ne ujemata,« je zopet pripomnil Lipe.Tedaj	A
vzela sušica, in njo je vzela beda, in otroka	menda	tudi.Zakaj živi samo on še?	A
kdo gledal v račune.« Pa je ta presneti varuh	menda	hotel biti tudi dejansko varuh in ne samo na	A
govoril, bil je satan. Iz zelene steklenice je bil	menda	rojen.Ali satansko zloben je bil.	A
mora umreti še danes! Od nekod, od vasi gori	menda,	je bilo čuti glas zvonov.Tu pa tam je že v grmu	A
se lahko vrnete domov. Potrebovali vas bomo	menda	še in bomo že sporočili.« »Kaj?« se	A
»Kaj vem jaz? Nevoščljivost	menda.	« »Malo veš, Matevžek,« je mislil vikar in njegove	A
kajne?« je kliknil vikar nestrpno. »To boš	menda	vendar vedela!« »Triindvajset, kajpada!« je	A
Studenca romaric ... . / . / stran 88 . / Zdaj	menda	veš?« »Vem, gospod.«	A
je zamislila in molčala. Mož je vprašal: »To	menda	veš, da je Bog pravičen sodnik, ki bo sodil	A
Ni je bilo videti. »Tam je	menda	vstopila,« je pokazal dijakon z roko proti nizki	A
vprašal ženico: . / . / stran 19 . / »Tajiš	menda	ne.« »Kaj bom tajila, če je res tako.«	A
vzkliknil: »Mevše! . / . / stran 29 . / Pa niso	menda	tebe poslali iz Tolmina?« »Prav mene, pa kakor	A
dedec še do cerkve svetega Jurija, pa se je	menda	kar zlepa premislil.« Rezko se je obrnil k županu	A
posmehljivo: »Zaradi kopunčkov tu pri tej mizi, ki je	menda	tudi na Kneži, se ni.Zaradi starega prepira	A
lovili pa tistega mojega žlahtnika Gradnika, ki	menda	veš, kako so mu naredili, pa Muniha Martina	A
pridržal Lovrenca Kragulja in mu dejal tiho: »Saj	menda	veš, da Janez živi.« Modrejčan ni odgovoril	A
grofovski tožniki in sodniki v lastni pravdi. To pa	menda	veste, zakaj so zaprli rajnega Kavčiča?« »Ne	A
pripomnil vedro Anže Rink. Bizalj pa je rekel, da je	menda	Peter Duša Janezu življenje otel.Kako, tudi	A
»Čakaj! Saj so ga	menda	prav k materi pokopali,« je postal tedaj Kobalu	A
naš Tinče, kako grajski ali grofovski. Saj je	menda	res gosposkega rodu.Golak brez dlake.	A
se je našel Duša. »Ta pritožba,« je rekel, »	menda	je zadnje, da nismo bili vsi edini.« »Da bi	A
»Kdo pa?« »Kraguljeva teta	menda,	« je povedal Duša.»Njej ga pa, bogvedi, ni pokazal	A
»Štejte sami.	Menda	bo zopet majhna zmota.« »To se pravi, moj dragi	A
oče so, Bog jim daj mir in pokoj. Zdaj bo pa	menda	vse prepadlo,« je odgovorila. »O kakšnih čebelah	A
Ponoči odhaja nekam z doma. Na Bačo	menda	ali še dalj.Nekaj ima tam doli.«	A
turn ali na barko kakor ubog galjot. Zdaj sta	menda	razumela, kaj se pravi po tolminsko: daj!«	A
seno spravljal in mašo mudil. Zdaj bo za silo	menda	dovolj.« »Dovolj!« je rekla zdaj Fortunatova	A
»Tak govori! Jezika	menda	nisi izgubil!« »Nisem,« je rekel tedaj mož in	A
ki ga ni hotela pustiti zdoma. Dva dni da bo	menda	pač prestala sama, je menil, naj pa kako žensko	A
kar sam?« je vprašal nekdo med ljudmi, ki je	menda	hotel posnemati Skoračnikarjevo besednost.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani