nova beseda iz Slovenije
šele, ko je zavpil Skoračnikar: »Za norca nas | menda | imajo.Glejte, že zopet prihaja tisti s pokrovko | A |
Ti mi daj pravo pamet in pot. Birič sem, greh | menda | to ni, in Tolminec sem tudi, česar pa nisem | A |
si vzel, za Cilko sva se zmenila, pa je zdaj | menda | ne misliš dati?« »Ali bi se bil v postu ženil | A |
delali kmetje v Tolminu, Gorici, po vsej deželi, | menda | celó po vseh cesarskih zemljah. Cilka je gledala | A |
naglas in se čutil čudno svobodnega in močnega. » | Menda | sem edini človek na Tolminskem, ki tako ve, | A |
Kaj vem kako! Zaradi tiste bolečine | menda | je nisem mogel.« »Bal si se zanjo, bal si se | A |
umrl prej, preden sem jaz zgledal luč sveta, | menda | nista imela najbolj prisrčnih odnosov.Stara | A |
mama je rada imela otroke, ded pa je nad njimi | menda | samo godrnjal, češ da so le strošek za družino | A |
morda tu pomlad kaj krepkeje trka na vrata. | Menda | mati narava ni zaspala in jo pozabila prebuditi | A |
toplo Nizozemsko, ne pa za mrzlo Gorenjsko. | Menda | se kravam, da ne bi zmrznile, dajali v krmo | A |
menjavanje slovenskih in nemških besed. Peli so jo | menda | vojaki, verjetno pa jo je tudi Johan po svoje | A |
Bil je še prezaspan. A nekaj je | menda | vendarle zaslutil.Stopil je na drugi konec dvorišča | A |
prgišče zemljice, pa tako čudovita roža!« » | Menda | alpinisti najlepšim nosijo črno zemljico...« | A |
pojdi spat v svojo posteljo!« Brez besed sem | menda | skočil na tla in odšel iz sobe.Brata sta me | A |
kričavih otrok. Oče so se glasno oddahnili in | menda | rekli: »Tudi prav. | A |
Prepričan sem, da so se na hitro zaljubili vame, ker | menda | nisem bil pretirano tečno otroče, le mleka mi | A |
Otroci pa res nimajo nič smisla za kmetijo...« so | menda | zmajevale na vasi največje opravljivke ter mi | A |
zemlji, le prav ga je treba izkoristiti. Oče so | menda | dejali, da bodo poželi tudi brez moje matere | A |
Nekega deževnega dne, ko se je nad Šmarno goro | menda | utrgal oblak, starši in moji starejši bratje | A |
njih samo še dvajset pevcev. Nekaj je bilo | menda | razočaranih nad mano, nekaj pa jih je odpadlo | A |
in cerkovnika Udeta... V tej hudi nevihti sta | menda | odšla na vrh Begunjščice...« Pastir je | A |
močno naklonjen. Škof ni rekel nič, a je bil | menda | na moji strani, kajti tako kot vsaka stvar ni | A |
sredi cerkve sv. Petra Barčica po morju plava? | Menda | ne?« Mati so mi po nekaj tednih svetoval | A |
pel?« me je spreletel srh po vsem telesu. »Pa | menda | ne ljubljanski filharmoniki?«Kadar je prišel | A |
Mohorjevi družbi po moji zaslugi v resnici izšla in | menda | so mi bili hvaležni vsi udi naše najstarejše | A |
je tu in tam postavil kakšen slovenski napis. | Menda | ne bomo Slovenci hodili in postavljali koč samo | A |
star, dragi moj Jereb? Štiriindvajset jih imaš | menda | že za sabo, kajne?« »Pa tudi trideset | A |
da ga grozno boli noga. »Bog pomagaj, pa je | menda | ne bo treba odrezati. Sploh ne morem več hoditi | A |
nagrado pa morda vseeno ni bila. Prešeren je bil | menda | res nekajkrat v Vratih, bil je velik občudovalec | A |
imelo žolčne kamne pred teboj in tisoč jih bo | menda | imelo še za teboj.Je pa pametno, da prideš k | A |
so imeli mašo za mojo ozdravitev, vsi pa so | menda | pričakovali mojo smrt. A se nisem dal | A |
tudi slišal govoriti, da se je že zgodilo - | menda | je bilo tako pod Rožco - da je šlo šest ljudi | A |
vsi divji, podivjani - od tega naj bi prišlo | menda | tudi ime kraja - on pa nam je razložil tudi | A |
odprla tvoja zadnja vrata v Vrata! Kralj je | menda | navdušen lovec in zagotovo bo stalno hodil na | A |
brigado ženskega spola. Ker se vikarij Luka | menda | ni popolnoma mogel opravičiti, uprla se mu je | A |
hotel ti biti luteranski predikant. To moraš | menda | vendar umeti!Kaj?« | A |
Wallenstein kakor z vodo oblit koder, ker 19 Vetrnjak | menda | ja ni ničesar opazil. je bil ta »windhund«, | A |
in konjička mu je dala v roke. Odleglo mu je | menda, | ker je sestra čula, kako je priganjal konjiča | A |
pismo, s katerim se je hišna poslovila pri njem. | Menda | je bilo v tem pismu precej jasnosti.Občinstvo | A |
Polde Frörenteich pa je važno omenil: »Ne vem, | menda | se nekaj kuha!Tu je neki laški princ!« | A |
minister od svojega ljubljenca. Cesar, ki je bil | menda | v svoji mladosti odmenjen duhovnemu stanu, sodil | A |
je izpregovoril: »Ti hudiči, saj me poznali | menda | ne bodo.Lahko mi zmedo vse, če me zavohajo! | A |
krščanski ljudje?« »Če nisi hudičev brt, ki je | menda | tudi kruljav,« oglasi se čevljarček z brega | A |
bode že resnica! Molitve ne znajo nikake in | menda | niso dosti boljši od Turkov.Oj sveta pomagalka | A |
sumljivo star in predober je tudi. Kurija se | menda | pritožuje, da so duhovniške razmere v vladikovini | A |
Gotovo še niti na Turjaku ni bil! In | menda | je tik pota zaspal kakor prosjak, če se je napil | A |
Nič! Smrti čaka in z miloščino ga | menda | redé na Nižavi.Pa jaz ničesar ne vem, in če | A |
bil součenec knezu in škofu. »Leskovškega je | menda | dobro pretipal,« oglasi se dekan Muhar iz Rovt | A |
olje ni bilo v spodobnem redu! Knez je bil | menda | silno razdražen!« »Moj Bog, kake volje bo danes | A |
nismo, ga ni poznala osebno. Tudi se je bila | menda | ravnokar povrnila iz samostana in sveta ni poznala | A |
svojih pesteh. Končno jo je pripravil ob vse - | menda | še celo ob pamet!Oj to so bili strašni dnevi | A |
čase cele noči prebedel pri tvoji postelji. | Menda | tisto sovraštvo med vama ni bilo tako strupeno | A |
in s hudičem je sklepala poroke. Grozovito je | menda | tulila, ko so jo natezali tu notri od obroča | A |
s predpasnikom ter me pozvala: »Sedaj je pa | menda | oče že prišel!« In res sva dobila v hiši priletnega | A |
omenjala pse, češ da lepše govore kot mi, ki smo | menda | krščeni pred božjim kamnom.Govorila sta z velikim | A |
Eyrishouen«. Komaj se je razločevala črka od črke, pa | menda | je bil danes sam gospod Bog prenovil črko za | A |
letom ga je prodal Skarlikijevim dedičem, ki so | menda | dobili po ljubljanskem škofu dosti denarja. | A |
grajski glavar kričati: flecte! flecte! kar se | menda | latinsko toliko pravi, kakor po naše poklekni | A |
vedel, kaplan luteranske vere ‒ prej so jih | menda | imenovali »predikante« ‒ veliko in glasno govoril | A |
sklenili mir in da je končana vojska, ki se je | menda | vlekla trideset let in pri kateri sem imel sam | A |
Visokemu gospodu je bila prejkone v nadlego in je | menda | grajskemu glavarju večkrat pisal, da naj jo | A |
jokal, se prvi ni smejal, kakor je to v Nemcih | menda | v navadi. Od takrat, ko so nam Agato odpeljali | A |
bil milostljivi gospod Joannes Franciscus, ki | menda | ni bil dosti manj od nemškega cesarja.In kakor | A |
da je počasi zategnil: »Tako govorite, ker se | menda | same bojite, da bi prišle na njeno mesto!« | A |
»Margaretha coelo clemente fruitur«, kar se | menda | pravi: Margareta je čisto gotovo deležna popolnega | A |
nekak luteranski far po goščah poja, klatijo se | menda | njegovi prijatelji po nočnih stezah, in če te | A |
čudim se, da jih še toliko časa ni.l mGovoril | menda | ne bo več,l méni sin Luka in zbira nekaj cunj | A |
prav po divje ‒ odrinila sta v Ameriko, kjer | menda | ne gledajo posebno na take reči.‒ | A |
Zdaj počivajo ob Krki. V največji vročini se | menda | ne bodo dvignili.« »Pijmo torej za moč in pogum | A |
kar oženil se bom, skrajni čas je; staram se, | menda | že lezem kar v dve gube, tako hromoten in zanič | A |
v svojo jazbino. Vse dni preleži, prekleči | menda | ne.Nemara si misli, da je spanec bolji ko žganec | A |
136 . / Pa se je spomnil še meniha, ki ima | menda | prvo besedo, tistega prijaznega, ki ga je tolažil | A |
za njimi jih pride še dosti drugih.« »Oni | menda | ne bodo, kar so grajski?« je star mož dvomil | A |
Višenjske, da bi mu jih prodali, pa nočejo, | menda | nalašč ne. Misli so se motale, jeza se mu ni | A |
vestjo se je bal vsega. Tudi grajski čuvaj je | menda | mislil tako, ker je z rogom opozoril grajske | A |
in bolj oster voh za javno varnost. »Tisto | menda | ne,« se je Ema nasmehnila; »la zaradi previdnosti | A |
pa še potrpiva!« »Da, zdaj bo laže, ker boš | menda | bolj varna ti!« Gori na gradu so se tiho spogledoval | A |
presvetli gospod opat, cesar Jožef II. se je | menda | le odločil, da razžene tudi stiške menihe.Prav | A |
za kočijo, ki se je spet spustila v dir. »Ta | menda | nikoli ni trezen,« je opat zmajeval. | A |
Ne vem. Govoriti hoče s teboj, graščak mu je | menda | naročil.« Slabè je umolknil. | A |
Tamle pod hruško se valja, otodile sem mu dala | menda | nekaj preveč hruškovca.« A Vrbičev gospod | A |
potlej priorju pravil o sitni homatiji. »Dolgo | menda | res ne bomo več tu,« je prior skoraj veselo | A |
v ozke ojnice svetega zakona?« »O, Linhart | menda | še ne bo svatoval tako kmalu,« se je tudi Kumerdej | A |
dežela je dala že dosti umnih mož - za tujino. | Menda | je res prav zakleto, da se vsi potujčijo, ko | A |
tàke, še obnjo bi bil.« »Pa počakajva, saj | menda | res ne gori s tisto novico.« »Ne, jutri | A |
Predaleč je za moje noge, vidiš.« »Tudi Neže | menda | ni bilo?« »Neže? | A |
slavja pognal v tako daljo.« »Saj lakote in žeje | menda | nisi trpel, kajne?« »Zato pa sem žejen | A |
ga vprašajta, kaj je opravil pri cesarju.« » | Menda | nič, samo naš denar je zapravil, Sotečan nas | A |
kaj! Mlad je, zaletel je, saj veš; pa se je | menda | že uletel.« »Neže mi bo konec, tako | A |
molče gledal hudega Trlepa. »Dobrih postav | menda | res ni,« je čez čas rekel, »sicer se na svetu | A |
spoznal. »Spati ne morem več in nadložen sem | menda | tudi že ves; še krehati bi moral prav nadušljivo | A |
more, če je pa res?« »Cesar je svet, sam Bog | menda | ni tako.Če Boga žališ, te nihče ne prime za | A |
oznanite, da nam je iti križem svet, ker smo tu | menda | pasti zgolj lenobo, a da ne bi česa svojega | A |
kdaj sem se tako grdo prehladil? Grlo mi je | menda | že kar razpraskano.‒ Ta nesrečni kašelj ‒! | A |
« Vse skupaj je bolnike | menda | nekoliko razburilo.Začeli so kašljati, regajoče | A |
dvakrat te hodijo gledat in pretrkavat, to je | menda | vse, kar znajo.Kašelj naj nam ustavijo, pa bomo | A |
se ga bil že prej tudi nabral! ‒ pa je bilo | menda | že pretežko: omagal sem ob potu, pa dež me je | A |
posledice so bile hude. Shujšal sem in potem sem se | menda | še kaj prehladil. Odkar sem imel tisto sitno | A |
‒ Bolniki so | menda | govorili preveč in preživahno.Začeli so kašljati | A |
Bog ve: ta je dejal, da ga bomo še pili. Ta | menda | težko še kdaj.Ali on, Ivan Zakotnik, je drugačen | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |