menda (901-1.000)

ali ti ni Janez pisal?« »Meni ne ‒ punci je	menda.	« »Pribilovemu Janezu tudi, sem slišal.	A
ker bi bil rad kaj več zvedel. »Z Dolge njive	menda	jo je dobil.Ali poznaš Mivca?«	A
ker je videl, da bo Nace dober kmet in da je	menda	z njim še celo v daljnem sorodstvu, tako da	A
še povečal, kolikor je to znal. Tako pa je	menda	z vsakim vdovcem. Naposled je udarila tudi njegova	A
varoval, kdo ocedil in kdo jesti dal, to je	menda	prav nič ne skrbi!« »Hm.Pa kaj ji je treba hoditi	A
bile deležne tistega prelepega greha, ki je	menda	največji, a tudi najslajši.O, kaj greh!	A
skoraj jezno pogledovala ginjenega pijanca, ki je	menda	njen oče. Mož se je nekoliko pomiril.	A
ki jim je gospodar tako rad stregel. Ženica	menda	ni bila prav trdnega zdravja.Njej pa vendar	A
skokoma potresalo z odskakovanjem voza. Pa to je	menda	ni motilo prav nič.Zamišljeno je gledala nemirnega	A
nabrala nekaj jagodine in je šla proti domu, kakor	menda	gre obtoženec, ki mu sodnik ni še razglasil	A
vinograda. Če se kdaj omoži, dobi doto, ki	menda	ne bo majhna, kakor ji je stric že večkrat pravil	A
»Počasi, le počasi. Saj	menda	nočeš, da bi tudi oče bral.Kaj?	A
Ali ima dobro službo?« »Dvajset let	menda.	Službo ima ‒« »‒ potem ni nič!	A
»Pa gospodinjstvo? Marijana	menda	šari kar po svoje, odkar so onemogli tudi mati	A
je na gradu izgovoril kot, pa sinu Ambrožu je	menda	bil pretesan in prepust, nikoli ga ni grel dolgo	A
in napeto planoto sredi hostnega goščavja. »	Menda	ni greh?« je po malem dvomil in mislil o svojem	A
tudi sam,« je klatež vedel svojo. »Saj daleč	menda	ne bom več prišel.Bolan sem, ves truden in slab	A
glavar v Metliki me je poslušal rad, čeprav je	menda	že vedel več kakor jaz.« Opat se ni bal.	A
tesna, temna. Okence je premajhno, odpira se	menda	nikoli ne, saj je na zunanji plati prisuto z	A
Gospoda je čudna. Tale Ambrož ima	menda	prav posebne mevlje.Same babe bi prenašal.	A
Po Adelo bom poslal. Saj se je	menda	že nagledala redovnic in naslišala njih molitve	A
je še bolj ustrašil: »Kaj mi je storiti? Saj	menda	še ni prekasno?« »Sam véš.«	A
»Branil bi se. Pa	menda	ne bi bilo treba.Saj tudi vi ne bi dopustili	A
pospravil in se zahvalil. »Kaj veš o uporu, ki se	menda	pripravlja?« ga je gospod nenadoma vprašal.	A
nejevoljno godrnjala. »Na Dunaju jim malha	menda	nima dna, saj so davki vsako leto hujši!« »In	A
Veš, iščejo nekega gabrovskega tlačana, ki ga	menda	imate priprtega; gorki so mu, ka-li?Izpusti	A
se tlačan precej osvobodi ‒ stiški samostan	menda	nekaj preti.Ne trati časa, v nevarnosti sta	A
škode in nesreče za nas.« »V stiški gospoščini	menda	ne bo sile.Zakaj neki bi se upirali menihom	A
»V Žubini. Ančka še ni zdrava, menih sam ji	menda	ne ve pravih zeli.« »Čudežev ne zna delati,	A
zauživajo dosti dobrega ‒ zapovedano jim je	menda	tako,« je Trlep pravil, kako se je čudil, ko	A
kakorkoli skrajšati poti do nje. »Škoda, ženiti se	menda	res ne znam,« se je smehljal sam vase.»Vsaj	A
ubili so le njegovega valpta Gregorja. Nihče jih	menda	ne ustavi več, tako so jih Hrvatje naščuvali	A
od ondod pa zgrmeli nad Rajhenburg, a kmalu	menda	udarijo tudi na našo stran.Kdor noče z njimi	A
dopovedoval; »pošlje jih nad tlačane, ki se	menda	kanijo upirati.« »Ali jih je dosti teh postopačev	A
drugih mestih vse dežele.« »Ljubljanci jih	menda	ne gledajo radi, kajne?« »Kdo bi jih maral?	A
pripravita!« »Glejte, pater Angelik bo sprva	menda	hodil le po svatbah!« se je smehljal tudi pater	A
za tisto pa se moji sorodniki pravdajo, da je	menda	nikoli ne bom imel, dasi gre meni dedovati po	A
zadnjič Karp ponujal Turu za Rožo težkega soma,	menda	največjega, kar jih je plavalo v jezeru, in	A
je rep pridržal Som sam. Zase, za Ščuko in pa	menda	tudi za Karpa.Seveda. »Kodrolaska!	A
Golo goro, pa se je bal rodu Drznega Kozoroga.	Menda	je strah prešel tudi v Karpove kosti. Plamenolasec	A
kakor močan, star jelen. Pod Golo goro so ga	menda	prav razumeli.Kar v zboru so se mu odzvali.	A
Jelen ni vedel, kaj bi rekel. Pa se res	menda	preseli pod Snežne gore. Bobri so se bili spekli	A
proti Plešivci. . / . / stran 117 . / Pa	menda	ja ne misli že danes pripeljati Jezerne Rože	A
dobim Kodrolasko tako ali tako. Ti si boš pa	menda	moral drugod poiskati ženo.« Ostrorogi je Sulca	A
»Spal si kakor trkelj.« »Pa	menda	ne,« ni hotel verjeti mladec. »Se ti nič ne	A
pa na kolišču ne more nikoli nič pomeniti. In	menda	nikjer ne.Tiščala je pa še vedno svojo, pa se	A
nikoli je ni bilo treba udariti in Jezerna ji	menda	še ni rekla žale besede.Morebiti mimogrede kdaj	A
Nad njim so sijale zvezde. Luna se je pa	menda	skrila za oblake.Da so se pa zateglo oglašali	A
kakor bi jo hotel zagnati v Jelena. Pa si je	menda	grede premislil. Samo suho vejo je togotno odbil	A
Stopim dol in povprašam.	Menda	mi Ostrorogi ne bo zameril, sem si rekel. Saj	A
spoprijeti s kakim bojevitim rodom, vsi trije	menda	ne bodo padli. Vsaj eden mora ostati živ, da	A
na otoku Plešivci ne rastejo, je rekla. Saj	menda	ne bo v napotje, ko imajo sedaj dovolj prostora	A
Brdo. Saj se ne bodo kaj prida zamudili in se	menda	Presukani ta čas ne vrne. Dan je bil jasen in	A
»Jaz tudi ne. Ji	menda	ne bo enake v vsem Velikem jezeru, Zorni.«	A
Brlez. Vpričo mlajših dveh bratov Presukani	menda	vendar ne bo tiščal v Kalino. Zorna je bila	A
naravnost proti kolišču pod Plešivco. »Pa se	menda	ne misli ustaviti pri Turovcih,« je zagodrnjal	A
izmed njih najbolj pozna kraj in divjad. In	menda	ne boš rekel, da si v lovskih stvareh ti bolj	A
jezero zabito kolišče Ostrorogega Jelena. In	menda	prej tudi še nikoli ne. Zorna je splezala v	A
hlapec, ki je še vedno težko hodil sam. Je	menda	imel polomljenih nekaj reber. Vztrajni Volk	A
Naj bo z njimi, kakor bo. Od lakote jih	menda	rod ne bo pustil umreti.Jelen je z roko odpodil	A
Drugo zamenja ob morju, kamor pojde sam.	Menda	sinova ne bosta pozabila na vino, ki je popolno	A
mladcu tako silno mudi na domače kolišče? Pa se	menda	ni zgodila kaka nesreča ‒?« Srnjak je bil z	A
nikogar ni, da bi jo branil pred njo. Divjadi je	menda	po planjavah in goščavah še dovolj. Kdo naj	A
njegovo mater. Na vitki Zlatolasi Lipi pa	menda	v teh sivih letih Ostrorogemu ne obvise oči	A
Počil je led.	Menda	izpod kolišča Ostrorogovcev prav do naselja	A
ladjo pa je vreščala jata galebov. Še ptiči se	menda	niso mogli načuditi novi pojavi. »Zakaj ne zaveslajo	A
izmed rodu Ostrorogovcev vsi do zadnjega doma.	Menda	ne stikujejo vzhodnjaki okrog njegovega kolišča	A
Lisjaka za košato brado. . / . / stran 219 . / »	Menda,	« se je vtaknila se Tulpa v prerekanje, »samo	A
Ostrorogi si je zaslonil oči in pogledal: »	Menda	res!« »Tudi zdi se mi, da so vsi na krovu.	A
mahom poželi. Ostrorogemu je bilo bridko kakor	menda	še nikoli ne v vsem dolgem življenju. Upehan	A
odšel v kočo, je pa glasno spregovoril: »Pa bo	menda	res najbolj prav, če odidem z Opreznim na bregove	A
vodila Zorna za roke, je kar vriskal. Pa je	menda	res slutil v otroški nevednosti boljše čase	A
Zadnje čase se Ostrorogi ni počutil dobro. Bo	menda	le skoraj treba oditi za Jezerno Rožo in za	A
»Dražiti?	Menda	se jih vendar ne bojiš?« ropoče Blaž.»Ti, veš	A
hlačam, kakor jih imaš ti (učeni naš Blaž je	menda	kdaj slišal »Reithosen«), kliče rajtguzen!	A
ali ima dobro in slabo mnenje o kom. To je	menda	tudi snubač hitro opazil, zato se s časom niti	A
domišljam, da bi ga bil udaril. Glej, šenta,	menda	se mi je vendar res močno mešalo, ker tudi tega	A
hotela olajšati, zato bi bila vse obljubila, pa	menda	tudi res storila.Dekličja natura je taka, pravijo	A
privesti; zato je vdal se in ponižno rekel: »Saj	menda	je res tako.«‒ Da bi pa svoje razgovorno pobitje	A
prazen, vpraša, je li kdo poznal tega človeka. »	Menda	je pisar z Brda, ka-li,« reče eden, »ravno tak	A
stavim, da je bila tvoja; tvojemu dolgemu nosu pa	menda	ne diši drugega nego kos mesa, suhega in slanega	A
Peter,« nadaljuje potem s polnimi usti, »ti bi	menda	tudi med nami rad kazal, da si se enkrat ob	A
pisar ter koraka po stopnicah. Groga je bil	menda	že čul šum, katerega so bili napravili novi	A
in redkih, že sivih las. Leta povzročila so	menda	tudi, kajti imel jih je očividno čez petdeset	A
razprostirali pod njim na desno in levo. »Zdaj pa	menda	že lahko dam znamenje,« reče potihoma sam pri	A
čela. »Štirje oficirji so, to se pravi, eden	menda	ni oficir; pa nekaj takega mora biti.Na stari	A
to!« »Kakšen je tisti, o katerem praviš, da	menda	ni oficir?« vpraša pazno Groga. »Velik in suh	A
zunaj,« reče bolj tiho pisarju, »pa sedaj ga ni;	menda	je odšel, ka-li?Temu zlomku ne zaupam nič več	A
tistega Brnjača, ki je ‒ vrag ga vzemi! Meni pa	menda	ne bo treba deliti tistih tisoč frankov, bom	A
zagodrnja potem eden slovenski. »Tiho,« reče	menda	oni, kateremu je veljala ta prijazna opomnja	A
dvigne, ko reče osorno, pa bolj potihoma: »Ta je	menda;	kaj meni mar!Pa sedaj ga imate, mene pa pustite	A
Barba prinese pijače. Malo je je, toda za gospó	menda	dovolj, zakaj po prvem požirku soditi ni posebna	A
sme kontesi naravnost povedati, kaj ne. »Pač	menda	nisi v mestu veliko po plesih hodil?« vprašuje	A
obleko in knjige itd. preskrbljevati. Sicer pa	menda	ne smemo zamolčati, da tej ženski ni bilo bogve	A
roke in šel zatvornico zapirat. Nocoj je bil	menda	posebno slabe volje, ker klel je in vedno sam	A
treba, kaj zmrzujete in bolščite? Svoje roke ste	menda	že vendar videli in ni vam jih treba na oči	A
»Gospa pravijo, da je vseeno, njim ali vam,	menda.	Jaz imam vašo žago tu doli pod klancem v najem	A
premeri svojo novo ovčico. . / . / stran 33 . /	Menda	mu je bil Leon pogodu, kajti, kar je mož potem	A
Kmalu sta prišli iz cerkve. Nobena stvar	menda	ni bila že večkrat po dobrih in slabih pisateljih	A
bili pogodu. Da ena bolj ko ena, to je bilo	menda	naravno, saj je človek že tak, da povsod tehta	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani