mehko (401-500)

Ostani, da te pojim in hranim in ti postiljam	mehko	posteljo.Glej, tako rado bi darovalo moje srce	A
ob kesanju laže in ker je občutil prijetno,	mehko	sladkost ob premišljevanju svoje nesreče in	A
gozd je tonil v zgodnji mrak. Tedaj je zašumelo	mehko	poleg njega, topla roka mu je pobožala obraz	A
Nalašč, zato da me draži! Če sama ne zna jajc	mehko	kuhati, pa naj dekli reče, ne?Ali pa meni, ne	A
nemir. Sonce je sijalo še vedno ljubeznivo in	mehko	kakor prej.”Danes je sobota ... v soboto, zdi	A
usnja. . / . / stran 295 . / Odgovorila je	mehko	in mirno, kakor na ljubeznivo vprašanje o vremenu	A
mrak, tisti pusti, megleni, dušeči, ki ne rosi	mehko	in milo z neba, temveč puhtí težko iz močvirja	A
/ stran 228 . / Da, takrat je spalo tisto	mehko,	neznano razkošje v njegovem srcu samem, - in	A
sijalo sonce - večerno jesensko sonce s svojo	mehko,	božajočo toploto; obrnil bi obraz proti soncu	A
videl, je bila njena bela roka, ki je mirno in	mehko	ležala na mizi. V tistem trenotku se je zgodilo	A
levico sem prijel tisto belo roko, ki je mirno in	mehko	ležala na mizi ... ”Kaj počenjaš?	A
rahlo na ramo, krivil je hrbet, privijal se mu	mehko	k licu in vratu. ”Kaj ti si, prijatelj?“	A
Imel sem namreč ljubico, nevesto sem imel.	Mehko	gnezdece je bilo tam, prebivališče tihe radosti	A
in objemajo, da mu prihajajo v dušo in srce,	mehko	in sladko, - da ga dvigajo na lahke peroti in	A
noč? In jaz sem zakurila in sem ti napravila	mehko	posteljico, ti pa si zaspal in prvikrat so se	A
tako močan, da bi se vrnil k meni, legel na	mehko	posteljico...« »Ali nič ne veš, Franc	A
govoril s krepkim glasom, a danes pozdravi nekako	mehko	in sladko. Nikóli še ní prišel k nam ob takem	A
spomnil se je v tem hipu tiste bele roke, ki je	mehko	in gosposko ležala na mizi.Šinilo mu je v misel	A
više, lakomne roke so se iztegale po zlatu.	Mehko	čustvo je leglo Slivarju v dušo: ljubezen do	A
poškropil po hrbtu; ledene igle so se mu zabodle v	mehko	kožo, ali takoj ga je izpreletela po telesu	A
je zagrinjalo ... v sobo je prihajala ... belo,	mehko	roko na čelo ... ljubečo mehko roko na srce ...	A
prihajala ... belo, mehko roko na čelo ... ljubečo	mehko	roko na srce ... Sladek pokoj se mu je izlil	A
konca, kar dalje; nog ni čutil in neizmerno	mehko	mu je bilo pri srcu, ko je videl poleg sebe	A
je zdelo, da je bila popolnoma usahnila pod	mehko,	obzirno, vdano ljubeznijo prvih dni, je privrela	A
varno kakor otroka in nikoli je ni ljubil s tako	mehko	in globoko ljubeznijo. Tudi zunaj je prihajala	A
dobe se tudi ljudje, ki prineso iz tega vzduha	mehko	sentimentalnost. ”Kaj pa si doživel, Slivar	A
- Slivarju je bilo	mehko;	kako sladák mir je dihal iz njenih oči!	A
prepevalo, tako da mu je bilo čisto milo in	mehko	in da se je spomnil domovine.Tistih lepih krajev	A
Prizanesi, ne udari!“ Sam se je začudil in	mehko	mu je bilo pri srcu.Pred nekaterimi tedni je	A
pa ne v dolini šentflorjanski. Moje srce je	mehko	od starosti in kaplja usmiljenja je v njem,	A
prahu, zato da bi se nič ne videlo; hodil sem	mehko	in tiho, kakor po golih stopalih.Vse je bilo	A
iz mesta, v zelenje, v senco; tam bi legel v	mehko	travo, gledal bi v nebo in bi nič ne mislil	A
Prav vam je!“ Ko izgovori, začuti na rami	mehko	roko.Ozre se in njegova žena stoji poleg njega	A
tiho gospa Francka in je položila svojo okroglo	mehko	roko na njegovo.Nič ni vedel, kako se mu je	A
prav do mize in je poljubljal njeno okroglo	mehko	roko. III	A
njegovih sencih. ”Odprite!“ je rekel Vid tiho in	mehko.	Šla je v omotici in je odprla.	A
je raslo veselje v njegovem srcu, globoko,	mehko	veselje, kakor ga čuti človek, ko se vračana	A
vejevju, padalo počasi od veje do veje ter leglo v	mehko	listje.Kadar je hodil Peter križem po tistem	A
bil je topel, tako kakor da bi bil stopil v	mehko	perje; in tudi tako čist je bil, kakor lepo	A
pa glejte, da ga boste pošteno redili in mu	mehko	postiljali!“ Osojniški birič, ki je bil prekanje	A
polzatisnjenimi očmi in naslanjala glavo na	mehko	blazinico.Gola, mramorna levica je visela mrtvo	A
je drhtela krog drobnih ustnic, prehajala v	mehko	vdanost, rahel smehljaj, ki je postajal vse	A
dvignila je svojo glavico in vprašala toplo,	mehko:	»Za sonček si me zahvalil, kaj?Ti, ti, ubogi	A
redu prav tisto uro svoje bolne »učne moči«.	Mehko	in vendar nepričakovano ostro je zapelo zvonilce	A
Drobna, neznatna je stala pred visoko prednico.	Mehko	je rekla gospa mati Serafina: »Tako, tako!Veliko	A
in jih ne najde. Ubožček, razčupali mu bodo	mehko	perjece.« V takih pomenkih in tem čustvovanju	A
in sama skoro ni vedela, čemu ji je pri srcu	mehko.	V davne, pozne dni ji je snivala duša.	A
poudaril besedo »domači«. »Anica,« je dejal on	mehko,	ko da hoče povedati nekaj silno lepega, »ali	A
»Zakaj?« »Zakaj,« je dejal	mehko.	»Zato, ker bi moral biti zver, komur bi ne vzbudili	A
potegnil z nožem križ čez potico in ga zasadil v	mehko,	krhko skorjo. In čez obraz mu je leglo toliko	A
vrhom in Jalovnikom, tiho je sopla noč. Sanjavo	mehko	se je bila potegnila prozorna meglica iz sovodja	A
. / . / stran 185 . / »Sem,« je odgovorila	mehko,	kakor v zadregi.»Prišla sem kuhat.	A
pri mizi in brala v svitu lojenke glasno in	mehko:	»Drugi fo Mario Magdaleno perglihali temu grenkimu	A
sklonil glavo, nekaj solz mu je orosilo lice.	Mehko	in toplo je dejal: »Bog mi bo dal mirno zadnjo	A
po griču navzdol na Roče. Mračilo se je že; v	mehko,	hladno sinjino pokopano je ležalo dolinsko polje	A
nasmehnil in spregovoril brezmejno vdano in	mehko:	»Pojdi sam, Andrej!« »Pa ti?«	A
zajemali z velikimi žlicami topel krompir in	mehko	solato ter se ob tem pogovarjali same lepe stvari	A
mraku zagledala v moje razkačene oči. Njeno	mehko	srce se je v trenutku odprlo.Spoznala je, da	A
gospodar... Znaš se potegniti za nas...« mi je rekla	mehko	in me pobožala po razkuštranih laseh.	A
predložil Rajmund. Odnesla sva jo pod hlode, ji	mehko	postlala med lubjem pod njim, nato pa jo kakor	A
prisrčno pegast nosek, tako globoke modre oči, tako	mehko	srce. Lahko bi rekel, da je bila kriva	A
gostje vsepovsod. Videlo se je, da imajo v prsih	mehko	slovansko dušo. Nekega večera sem sedel	A
potipal iznova ustvarjeno lice. Začutil sem	mehko	in voljnó kožo.Tedaj se je vzbudila prva želja	A
prestolu in s pomočjo strežnikov iztežka sede na	mehko	blazino. »Vstanite!« izpregovori zaspano, »in	A
Močni ta zdih zaveje tudi nadškofu okrog ušes.	Mehko	povpraša: »Kaj ti vznemirja dušo, služabnik	A
grešniki!« Tako govoreč se zgrudi višji pastir na	mehko	blazino, tiščeč v beli svoji roki beli zapisnik	A
zasije iz oči; skloni se k meni in mi položi	mehko	roko na glavo. »To menim, da je ljubezen!« šepeče	A
lopo. V to lopo sva se podala ter sedla na	mehko	travo.Sedela sva v senci, a tolmun sam so obsevali	A
Tu so se sekali štruklji. Če si	mehko,	pokonci postavljeno blago z enim udarcem presekal	A
»Mati pravi, da pridi domu!«	Mehko	se je vmešala Katinka: »Do večerje je še dosti	A
opazila tudi grofica Suzana. »Revež!« je rekla	mehko.	»Kolika škoda, da tičiš tako globoko v zmotah	A
prste pisarju položila na čelo in počasi in	mehko	potegnila po progi, o kateri do tedaj ubogi	A
hladno travo in si ječe tiščal razbeljeno glavo v	mehko	zemljo. A ondukaj v dvorcu je tedaj tekala drobna	A
Predrznil sem se še celo in sem razložil, da bi se	mehko	srce preblagorodne gospe (takoj spočetka smo	A
omenjenemu obrazu in svoja usta je prav ponižno, prav	mehko	in prav sramežljivo pritisnil na svilnato lice	A
Ljuba Karolina, povej vsaj, kaj je?« vpraša	mehko.	Z belim robcem si je brisala oči: »To je preveč	A
ruto, pretkano s srebrom in zlatom. Dejal je	mehko:	»Tu imaš dar od mene!« Odgovorila je srečna	A
to izpila. Nato je svojeročno oprala pražnjo	mehko	rjuho, na kateri je bila poprej spala štirinajst	A
bleščečim mašnim plaščem tako rad prikrade v	mehko	žensko srce. »Sedite, gospodje, sedite!« je	A
in občutek je imel, kakor da ima opraviti z	mehko	mačjo šapico. S tem se je odprla cesta, po kateri	A
pogledom sledila parom, ki so se vrteli pred njo.	Mehko	je pričel: »Neri-Corsini, ali kako se že zove	A
je vaše mnenje?« »Moje mnenje?« odgovori oni	mehko.	»Jaz sem služabnik božji in ravnati se mi je	A
okrog vsakega prišlih gospodov ter prosili za	mehko	sodbo.Končno je prispel tudi deželni glavar	A
zapovedi deželnih stanov pozvali na dvoboj, bili so	mehko	posvarjeni in drugega nič!Oj ti srečni stari	A
Sicer se jih pa malo bojim. Saj vidiš, kako	mehko	so danes sodili.Janez Plavec -1888  malopridn	A
nekoliko knezov obraz. Sedaj pa je izpregovoril	mehko,	rahlo, kakor da bi se za celo to stvar prav	A
skočil kvišku ter pri bližnjem vrbovju urezal	mehko	šibo. »Denar je zapil in za moko ga je bil vzel	A
kapucina, pomiril si je takoj glas ter je rahlo in	mehko	spregovoril: »Santo padre, santo padre!«	A
svoje veje star kostanj, pod katerim je rastlo	mehko	mahovje, mehko in k počitku vabeče.Tu sem sede	A
kostanj, pod katerim je rastlo mehko mahovje,	mehko	in k počitku vabeče.Tu sem sede, podpre glavo	A
zdaj vprvič železno svojo pest na mlado ramo!	Mehko	srce, dobro srce je imel Bogomir Lesovéj in	A
večerna zarja ter z rumenim svitom obdajala	mehko	in nežno dekletovo postavo! »Vidite, gospod	A
ljubiti! . / . / stran 91 . / In kako se to	mehko,	mlado srce oklene te domovine, in vse misli	A
‒ Potem pa ji je glavica padla na	mehko	vzglavje, in iz misli seji je hipoma izbrisala	A
« spregovori in zdajci obstoji pred njo. In	mehko	prime njene ročice, da bi jih odpravil od razburjenega	A
edinega sina ‒ trudi in muči. Sin takoj porabi	mehko	to priliko. »Ata,« pravi ponižno, »že dolgo	A
visel čez prsi. »Knežja milost!« odgovori oni	mehko,	»prišel sem k vam prosit ‒ miloščine in zdaj	A
usmiljenje in dobrotljivost! Toda moje srce je	mehko,	in kjer sem videl v resnici potrebo, delil sem	A
zamisli v pokrajino. »Krasna zemlja,« pravi	mehko,	»in dozdeva se mi, da sem še včeraj tekal otrok	A
Dekletu se je milo storilo. Rahlo mu dene	mehko,	belo svojo ročico na glavo, rekoč: »Filip, poglej	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani