Duša je pričel brati ... Štefan Laharnar se je spuščal tisti čas po griču navzdol na Roče. Mračilo se je že; v mehko, hladno sinjino pokopano je ležalo dolinsko polje ob bregeh Idrijce in Soče v onem kotu, kjer se reki stekate v eno in rijete potem čudovito globoko in ozko skozi kamen do Podseli. Laharnar je lomil deloma kar po sredi gošče na vzdol in prišel na domače senožeti in rute prav, ko je zazvonilo večer na Idriji. Snel je široki klobuk.