nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Sonce, poved v sobesedilu:
Krištofu je sijal obraz od radosti in blaženstva, kakor v krasnem poletnem jutru, ko se je obračal proti vzhajajočemu soncu. Zdelo se mu je, da ga obkrožavajo glasovi vedno tesneje in tesneje, da ga božajo in objemajo, da mu prihajajo v dušo in srce, mehko in sladko, - da ga dvigajo na lahke peroti in odnašajo s seboj daleč v neizmerno daljavo, daleč, - do sonca ... Časih se je odpravil v vas k Bučarju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani