In jaz sem zakurila in sem ti napravila mehko posteljico, ti pa si zaspal in prvikrat so se ob tisti uri mirno smehljale tvoje ustnice... Ne očitam ti, Franc, in bojim se tvoje hvaležnosti - ali burja je zunaj in ti si bolan, ne boš več morda tako močan, da bi se vrnil k meni, legel na mehko posteljico...«
»Ali nič ne veš, Franc, kako sem ti stregla v dolgih bolnih nočeh?