Bojiš se, da pogineš v tem brlogu - ali se nisi zaupno zatekel k meni, kakor otrok, izgnan v deževno noč? In jaz sem zakurila in sem ti napravila mehko posteljico, ti pa si zaspal in prvikrat so se ob tisti uri mirno smehljale tvoje ustnice... Ne očitam ti, Franc, in bojim se tvoje hvaležnosti - ali burja je zunaj in ti si bolan, ne boš več morda tako močan, da bi se vrnil k meni, legel na mehko posteljico...«