malo (401-500)

sled, še bolj je bil bled; govoril je	malo,	velíko je píl, ní toge podíl. In préšli	A
lice in molčé skrivnostno. In raz steno skozi	malo	okno bledi žarki lune ti medlíjo, ter	A
noč in dan. Nikdar hódil ni po svetu,	malo	videl je ljudíj; v svoji mirni, skriti koči	A
mlad je sin moj Sihem in bogastva nima ravno	malo:	daj mu Dino, ako te je volja, ako nočeš	A
Naj trpí le srce moje, saj trpeti zná,	malo	sreče okusilo, mnogo je gorjá. Srečno	A
kako stikajo glave! Za trenotek obrni se	malo	v stran pa naroči mi čašo kave ...“ In dviga	A
li? jutri je poroka njena; mož je sicer	malo	star, a bogat je!Kakšna škoda, da ne moreš	A
s trpko grajo o grešnosti te vrste. Ali le	malo	jih je, ki imajo toliko krepke volje, da brzdajo	A
zgrudijo, ne onesvestijo, veselo premagani. In	malo	jih je, ki uživajo celó v kesanju ter ga pretvorijo	A
In zdaj vzamem v roko ta pol že oveneli,	malo	na novo parfumirani šopek in prihajam ponižno	A
poglej, kakó stíkajo glave! Za trenotek obrni se	malo	v stran pa naroči mi čašo kave ...“ 4	A
Jutri je poroka njena. Mož je sicer	malo	star -- a bogat je!... Kakšna škoda, da	A
nekdaj že mešalo! Če pijem vina mnogo ali	malo,	vseeno bil bi vsaki dan pijan! Bog se	A
usmili, da je res tako! Zdaj pa se, Nina,	malo	spomni name, en kratek očenašek zmoli zame	A
Maček pravi: ”Res, takó?	Malo	čakaj, grem po njó!“ Hitro po lestváh odíde	A
boj se, ti nesrečni svet, trpèl boš le še	malo	let ...! Uničite se med sebó, in kadar boste	A
bolest to ni, blamaža je brezkončna! Še to	malo,	kar je nogó na krovu mi držalo, ponos	A
da se tvoje dotika, si pamet sposodi, da te	malo	bolj mika, se vsako jutro, na véčer očedi, umije	A
bolj še bodi imenitna in lepša vsa; le da vsaj	malo	tudi si užitna, ‒ a ne samo ko kamen stanovitna	A
slovensko, zlata vredno, pošteno, umno, kakršnih je	malo;	kako si tem sleparjem v roke palo, ki te v pogubo	A
grmiš, ti delaš dež in jasno, ti pišeš véliko in	malo	»pratko«; Slovenija te moli enoglasno. Kar hočeš	A
otrokom šiba poje novo mašo, zato si mladim	malo	ti prijazen. Izvoljenim le hraniš sladko kašo	A
kapom pot nam s čela kapa; postoj en čas, da	malo	se oddahnemo! Častiti družbi vsej uhaja sapa	A
družbi vsej uhaja sapa; počakaj, da si grlo	malo	splahnemo ‒ jaz stežka še dohajam Haderlapa	A
vsacga dekliča, Za staro in mladó gorím; Da	malo	maram za hudiča, Da njih celó se ne bojim!	A
Oj tiho, tiho, serce moje! Le	malo	časa še voljnó Prenašaj bolečine svoje, Saj	A
verté se v sinjo višavo; . / . / stran 15 . / Še	malo	zatisni, moj ljubi! oči, Na persi nasloni mi	A
Francozinje se v šolah Ne učite bog ve kaj.	Malo	veste, kje dežela Ona ali ta leží; Vendar to	A
Od izvíra do iztoka Srečen rod ob tebi biva;	Malo	tu se solz preliva, Malo tu se čuje joka. Kaj	A
Srečen rod ob tebi biva; Malo tu se solz preliva,	Malo	tu se čuje joka. Kaj je skerb in kaj je reva	A
Oni luži, tej škerbini Káko pravijo ljudjé.	Malo	mene vse to briga, Kar je vam Angležem mar;	A
nagne mlado ji glavó. Saj sem svaril te: v izbo	malo	Zakleni, serce! se z menó; Med tuji svet je	A
Kar se zgodilo je, pozabi, In mirno boš čez	malo	dni! Brezi jadra, brez kermila Plava čoln mi	A
Košato bó zdaj in gostó; In šibko prej drevesce	malo	Lepó visoko bo drevó. Poznal doma sem otročeta	A
sem slovo od tebe vzel! Svetá obhodil sem ne	malo,	IN lepih videl sem jezér; Oči so jim dajale	A
smém, Luč slábo mojim dé očém; Po noči pa je	malo	paše. Terdo je res življenje naše!	A
nemila Vdare samé podarila v dar? Mnogo biča,	malo	pa piče Trudne te reve čaka doma; Komaj se ti	A
jezo mu in dobro je podnéti, Da vender enkrat	malo	zaropoče, In tem „voditeljem” domu posveti!	A
našel boš veliko, čednih; To dà, prijatelj! le	malo	kaj vrednih! 14. Da zvesta se najde tu pa	A
tako, ker se dobro poznajo, Da same na sebi le	malo	veljajo. 16. Preostro soditi žené je narobe	A
Ležati vam moram po sili; Le persi so mi še	malo	slabé, Krepki so udje in čili. Pripravi mi,	A
in ti.” ‒ . / . / stran 94 . / ‒„Počakaj le	malo,	sodnik strašán! Da gledam vsaj enkrat še beli	A
skovir mi smrt ... Ali preden mi skovir odpoje,	malo	preden bom umrl, se bom v tihi hram zaprl in	A
kot bi te mogel še ljubiti kdaj. Poglej, ni	malo	naših, nas je brez števila, in vendar si le	A
naš up velja, kaj velja naš težki boj, da ni	malo	naših, da nas je nebroj! Ljudje, če v vaših	A
cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je	malo,	da bi v uporu vse pobralo ... O, če ljudi bi ne	A
A ko pada nate slana? ‒ Takrat	malo	potrpim. A ko snežec te pokrije?	A
dal! . /\ .. stran 68 . \/ Kako ti morem dati	malo	sreče! Za dolge dneve, ko si me iskal, za vse	A
tvojo nežno vdano toplo skrb kako ti morem dati	malo	sreče! Kmečka ljubezen Razmišljam: Če umrla	A
Tisti, ki jih je država za to pláčala, bodo	malo	popravili statistiko in počakali na naslednjega	A
Ni mu privoščil, bratu. Niti	malo.	Takoj je poskrbel za odzemljitev.	A
On pico, jaz špagete boloneze.	Malo	pretresava življenjske hipoteze, malo podebatirava	A
boloneze. Malo pretresava življenjske hipoteze,	malo	podebatirava o poeziji in zunaj pride dan do	A
bo slekla krilo. Vendár še nisva stara, niti	malo.	Niti približno nisva prizadeta.	A
cvrejo kot nemočni zajci. A čudno je, da le	malo	poprej še je madež bil na moji nočni srajci	A
so polne najinih besed. Tuhtanje zdaj bolj	malo	jim pomaga, z vsemi tistimi poljubi vred. Kar	A
res je, da je premajhna za vse to: kvadratov	malo	in preveč dobrot... Knjige so pometáne nekam v	A
Bil je tu, na polici, poleg Sketa.	Malo	prestavljam.Najdem ga. Oho, Alojzij Krakar!	A
bo tu zadajle, v omari. Čez čas ga bom spet	malo	v roke vzel. Kam spet ti proračun je izpuhtel	A
bo tu, kjer je, še v moji smrtni uri. No,	malo	pretiravam.Ko preminem, bo to, vsaj upam, v	A
oče ne odneha. Spet nastavlja in nas poskuša	malo	umiríti. Nataša brunda, ker ne sme kaditi.	A
je z željo snubil drugi mnogo se ponuja nam,	malo	nam je dano. Z nohti bom zagrebla v kožo vem	A
»Saj je vseeno zdaj je tako vse preč. Še	malo	in tudi nas ne bo več!« Kadar jo kdo obišče	A
sovražne zmel. Izmed ljudi na mlado rame tu mati	malo	dete vzame: »Glej, on je Izrael otel!« In starček	A
vžival, ko cvet se bo razvil. Oj, dete, dete	malo,	nedolžno dete ti, sirota si ostalo, kedó za	A
zalo, da na prsi jo pripnem, za spomin cvetico	malo,	preden v tuje kraje spem.« Kito cvetja mu je	A
ženin je mlad; o da sem morala njega poznat′!	Malo	trenutij, pa notri do groba drugi zadana bo	A
groba tmino, ne stal, ne ležal, ne sedel, ‒	malo	nad zemljo boš dom imel. Naša dela To je,	A
‒ Da le med igračo kaj deščic imamo, mar	malo	nam zanje je, ko doigramo. Naše gore Mogočno	A
hitim; se mladih in zalih ljudi ne bojim; le	malo	sprehodit sem tod se prišla, kjer voda šumeče	A
Preklinja vas! Za	malo	sonca bi živeli. Za malo vetra, ki v dolino	A
Za malo sonca bi živeli. Za	malo	vetra, ki v dolino veje, za malo sonca, ki srce	A
živeli. Za malo vetra, ki v dolino veje, za	malo	sonca, ki srce ogreje. Pa ste prodali nas za	A
Jutro.	Malo	nebo. Mrtve oči.	A
on, ob belem drevesu spočet, ‒‒ odhaja. Še	malo	sonca, še malo vetra, še malo ljubkega, toplega	A
drevesu spočet, ‒‒ odhaja. Še malo sonca, še	malo	vetra, še malo ljubkega, toplega smeha, še eno	A
‒ odhaja. Še malo sonca, še malo vetra, še	malo	ljubkega, toplega smeha, še eno dobro, prijazno	A
smehljaj, mi gremo v deželo krvavih zvezd.	Malo	mesto. Somrak. Tramway. Izmučeni Izmučeni padamo	A
poplavlja polje in les: ‒ Kako, kako ti je,	malo	drevo?‒	A
nikdo rad, kaj zato! In če sredi mrzle noči moje	malo	srce drhti, samó, kaj zato!Saj so mi ceste sestre	A
mojih rok? Velik objem, velik obok za tak�	malo	gručo otrok. Za zidom cerkvenim je pokopan nekdo	A
»Kaj bova večerjala, vandrovček moj?«	Malo	pratice, mal′ solatice, ljub′ca moja, pojd′	A
me zazibala. Kadar koli si zletela v svoje	malo	gnezdece, vsakokrat si mi zapela milo pesem	A
da si jo na prsi pripnem, za spomin cvetlico	malo,	preden v tuje kraje grem.« Kito cvetja mu je	A
moram it′ na štalico, gor v mrzlo slamico. Če	malo	v oštarijo grem, kozarček vinca popijem, se	A
celo noč; veter veja, s snegom seja, me odeja	malo	greja!« Mati je hčerko pitala: »Če boš pri oči	A
celo noč; veter veja, s snegom seja, me odeja	malo	greja!« Mati je hčerko pitala: »Če boš pri pajbi	A
akacijo rade Še je rosa da si jo v lica vtrem	Malo	sem še mlada Luščim koščice iz lubenice in	A
stran 83 . / Sem kot mati na svetih ikonah Le	malo	bolj otožna in malo bolj grenak je nasmeh Oprosti	A
mati na svetih ikonah Le malo bolj otožna in	malo	bolj grenak je nasmeh Oprosti Marija ker se	A
haikujevsko zgoščeno, kratko, sveže. Potrebuje	malo	besed, a te, ki so, oblikuje mojstrsko, inovativno	A
naključno postavljeno, povsod ležijo pravi predmeti,	malo	jih še premešam in pomežiknem domačnosti. Tiho	A
pridno in razumno dekle. Žok je kmetoval le	malo	let, zakaj zlezel je v dolgove, ker mu kmetija	A
zadovoljen in menil: »Pravi božji dar! Samo	malo	naj se še ohladi prej, vročega ne smem!« Mati	A
vami. Ti, ki si najstarejši, si bil doslej tako	malo	doma, da se nisva utegnila razgovoriti dodobra	A
odpraviti. Ko je kasneje obležal, me je dal	malo	pred smrtjo poklicati na svoj oddaljeni dom	A
za danes ne; zavoljo mojih bolezni, ki jih ni	malo,	se pomeniva drugič!Za danes bi hotel, da napraviva	A
sijajno prestal in se čudil prve dni, kako	malo	je po njej prizadet.A kmalu je začutil, da mu	A
je menil, doseže danes, v nedeljo popoldne,	malo	ali nič.Komu naj se zljubi, da se loti take	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani