Rože je na vrtu plela Rože je na vrtu plela, pela je pesem glasno, živo v lice zarudela, ko je stopil on pred njo. »Daj mi cvetko, dekle zalo, da si jo na prsi pripnem, za spomin cvetlico malo, preden v tuje kraje grem.« Kito cvetja mu je dala, s cvetjem mu dala srce, sama v vrtu je ostala, on po svetu šel od nje.