nova beseda iz Slovenije

kos (601-700)


prikazal Jernej. Na levem licu je imel velik      kos      obliža. »No, Jernej!« se je iztegnilo bogve  A
Takale vdova. Še kaka dvajsetletna ji ni      kos.     « »Jaz pa mislim, da se ne bo.  A
nato k Figovcu, si naročil golaž in vipavca ‒      kos      kruha je bil prinesel s seboj ‒ ter se hudobno  A
nisem mogel prebrati. Toda celota mi je razodela      kos      kronike gospoda Urbana.Morda utegne zanimati  A
Mislila sem, da je lačen. Toda vrnil mi je      kos,      obstal in me gledal, da sem kar bežala v shrambo  A
pri Kumerdaju rjuhe s postelje, pri Balantu      kos      pražnja itd.To je bilo za slovo, menda od jeze  A
jedel štruco komisa. Odrezal je precej velik      kos      in ga ponudil Hani. Klandra je zadela škaf.  A
Hvastač je pogledal vanj.      Kos      črnega kruha je bil v njem in dve plesnivi klobasi  A
njeni prošnji, je šla v čumnato in ji odrezala      kos      kruha. »Ná, za ata, da veš.  A
pravljično. Segel je še sam po vinu, ugriznil      kos      pečenke, okusil neznano sadje z bogatega juga  A
Hijena ti ne privleče ovcé, če si ji iztrgal      kos      mesa.Čemu je bil Azbad pri njej?   A
brega, še enkrat ga je pretreslo ‒ in velik      kos      njegovega bogastva je izginil v nočnem obzorju  A
in ga spravil. Pred žida je položil prazen      kos      papirusa in mu narekoval: »Epafroditu, prejasnemu  A
Dobro igraš, prekleta, in komaj ti bo Epafrodit      kos.     Eno zanko snamem z vratu, že me zadrgne v novo  A
odskočil na sredo ječe, držeč v tresoči se roki      kos      verige, ki se je držala obroča na vratu.Kolena  A
odprl pred starcem torbo in privlekel iz nje      kos      mrzle pečenke. »Čutaro!« je zamrmral Radovan  A
dolini. Dekleta so pulila z urnimi prsti zadnji      kos.     Tunjuš je zrl z izbuljenimi očmi na ravan.   A
Teodora je dala znamenje. Suženj je prišel, razvil      kos      pergamenta in omočil trst..   A
mladenič je skočil ročno v čoln, zavihtel veselo      kos      širokega lesa, rabeč ga kot veslo ‒ ostanek  A
njenimi belimi zobmi in slastno je ugriznila v      kos      bravine.Ali ni še použila grižljaja, ko se je  A
Kuhar je prinesel večerjo. Godec je odtrgal      kos      pečenke.S težavo je grizel, jed se mu je upirala  A
Ne škoduje! Toda skrivnost je, da ji ni bil      kos      prvi zdravnik same despojne.Kolikokrat sem ukanil  A
je potegnil Tunjušu z života, je padel s prsi      kos      zvitega pergamenta. Rado je pobral pisanje,  A
Aha,« se je razveselil, ko je zasadil vilice v      kos      koštruna. »Življenje je delo in delo je zdravje  A
»Prigriznita!« Minka si je urezala      kos      kruha in pričela treti orehe. »Še vi  A
Do božiča je komaj nekaj dni še. Sama ne bom      kos      vsemu.« »Dobro, le pridite, gospod Brest  A
vam nesem po stopnicah, pa sem jim bil komaj      kos.     Célo naročje palic sem polomil leto in dan nad  A
ker ga je žejalo. Često mi je skrivaj pomolil      kos      pogače, kadar je prišel ob nedeljah od fare  A
Prestrašil sem se. Dan je mineval,      kos      kruha mi je gledal nedotaknjen iz žepa.V hipu  A
ovčjak, se zaril v seno in lačen povečerjal      kos      kruha, ki mi je kljub begu vendarle še obtičal  A
rezala globlje in globlje. Bil je drug, vseskozi      kos      svoji važni odliki.Družici jih je drobil, da  A
delal, da bi mu ne bil ne Mihor ne Boltežar      kos.     Lucija je gospodinjila.   A
odprla omaro ter mu odrezala kruha in pridejala      kos      slanine: »Pomalicajte; k nam je navkreber.«  A
zarežal s tistim sijočim zobovjem. ‚Odgriznil bo      kos      moje rjave kože in ga vrgel ribam!‘ sem strupeno  A
bistvu nič ne tiče, in razen tega sem stvarem      kos.      Dopoldan.   A
vedno pri roki, ampak mojim težavam nista bili      kos      niti obe skupaj. Rekli sta, da me ne moreta  A
zgodi se tudi, da si ga hudourno vodovje kakšen      kos      znova prilasti in odnese s seboj. Toda čudež  A
razen svojega valujočega obraza videla tudi      kos      neba in končke vej z vrha zelene gore. O  A
je spustila v potovalko, da bo imela samo en      kos      prtljage v roki, če bi se ji vrnila omotica  A
tesni spalnici in grabil zdaj za ta, zdaj za oni      kos      ženinih oblačil, ko je na lepem zaškripala njena  A
zanesel nase, prej je pa vedno mislil, da bi bil      kos      čisto vsakemu.Še spominja se nerad, kakšen vrag  A
In še pred inšpekcijo se zagovarjaj za vsak      kos      živine posebej. »Kaj boste, gospod Resnik  A
rebri stisnjene domačije. Tine je imel ta      kos      svojih stalnih poti z Resnikom najraje.Spominjal  A
odpora gledati, kako izginja po očetovi krivdi      kos      za kosom dediščine njenih otrok v nenasitne  A
varuha z utemeljitvijo, da postárna teta ni več      kos      težkim vzgojnim dolžnostim.To je bilo Miklausinovo  A
dekla Ančka prinesla lonec mleka in dokajšen      kos      črnega kruha.Prijazno se mu je nasmehnila, zakaj  A
raznoliki glasovi. Jasno je prepeval planinski      kos      v družbi z drozgom in s pisanim planinskim plezavčkom  A
nasmehnila, rezala meso in kruh in polagala predenj      kos      za kosom, tako da sama še jesti nista utegnila  A
podeseterjenimi silami, vendar združenim napadom ni      kos:      kmalu podleže in nazadnje nezavesten obleži  A
splazil okoli vrta k hiši. Kljub vsemu ni bil      kos      njeni ljubeči čuječnosti: presrečna starka ga  A
drug drugemu nasmehnila. Zdaj so kmalu bili      kos      upornim vratom in jih odprli.Pokazal se je kleti  A
sestanemo tukaj pri vas na Gradišču. Saj nam boste      kos,      teta, kajne?« »In ti, Lovrek, pripravi  A
Bum, bum! Od nekod z vrha je pribrenčal      kos      železa, se čisto blizu skrite line zapičil v  A
po izbi; na polici si je bil pripravil pošten      kos      kruha in dvoje lepih klobas za nedeljsko južino  A
porinila predenj krožnik, na katerem je bil      kos      krače, masten in obilen, komaj za silo načet  A
Pa kaj bi pes? Žival je žival in za masten      kos      krače bi ti sama skočila za vrat!Edini varuh  A
mi je, da nosi po svetu nekaj mojega s seboj,      kos      mene samega.Vselej se je poslovil brez vzdiha  A
desna noga visí težko od mene, leži tam, kakor      kos      kamna ...Takrat pridrví in pridrsí po grapi doli  A
kolenih harmoniko, poleg sebe poln kozarec in      kos      špehovke.Vzduh je bil gost, da bi ga lahko rezal  A
lenega hlapca. Brž so mu spoštljivo prinesli      kos      kruha, kozarec vina, bakren bajok; Miha je vzel  A
. / stran 166 . / Mati je položila na mizo      kos      kruha, ki je bil tako tenak in droben, da bi  A
Zakaj nisi poprosil? Ná,      kos      potice in kozarec vina; če nimaš doma, siromak  A
brez zlega namena in nikomur na korist uniči      kos      življenja - ali bilko na loki, ali človeka na  A
lačnega človeka, se mi je smilil; če sem imel      kos      kruha, sem ga delil z njim.Brezimenec je bil  A
modele, kakor sem jih bil pobral na cesti: --      kos      vsakdanjega življenja brez vsebine, brez ”ideje  A
iz vzdiha izmučenih prs. To ni bil več samó      kos      blatnega življenja, to ni bila samó pest mastne  A
in toplo kadilo; poleg vsake skodelice je bil      kos      belega kruha, skorja rumena, lepo zapečena,  A
prijel jo je nerodno z obema rokama, kakor berač      kos      kruha in jo je poljubil.Na cesti, na pesku,  A
ima viržinko v ustih. Prinesel mi je s sabo      kos      živega življenja, prav ob času, ko je bilo mojemu  A
nisem mogla ločiti od drage domovine: njé debel      kos      mi je sedel nasproti in je cmokal zadovoljno  A
gledal je veselo. ”Ná!“ je rekel in mu je dal      kos      pogače in pomaranč in fig.Tako se je blizu nagnil  A
da sem že komaj nosil!“ Vlekel je iz suknje      kos      za kosom, sladke špehovke, dišeče in mastne  A
pogrnjena zanje; vsaki je prejel skodelico kave in      kos      belega kruha, o veliki noči in o božiču tudi  A
belega kruha, o veliki noči in o božiču tudi še      kos      kolača.Kdor je prinesel najboljše spričevalo  A
se je zdelo, da ima kuharica tak obraz, kakor      kos      svežega, rdečega, še malo krvavega mesá.Obšlo  A
Obšlo ga je, da je taka najbrž tudi njena duša,      kos      rdečega, živegamesá, ki se venomer zvija in  A
in dolgih požirkih. Nato si je vzel še velik      kos      medene potice ter je z lačnimi zobmi ugriznil  A
Lenart za njim, gledal z rosnimi očmi; božal je      kos      kruha kakor živo, dobrotno roko prijateljevo  A
stopnic in v roki je držala skodelico kave in      kos      belega kruha.Tako plašen, ubog in poln ljubezni  A
pravico, bodi usmiljen, daj mi kot v svoji hiši,      kos      kruha na stara leta!Recite mu tako, pa mu bo  A
je ni bolelo, mrtva je bila in lahka, kakor      kos      obleke.Ni prosila in tudi jokala ni; ovladalo  A
kajbo, za kosilo pa so mi dali resastega kruha      kos      in vrč vodé. Kaj da so mi za večerjo privoščili  A
koderkoli, pa če bi jo vrgli prédme kakor beraču      kos      kruha. ”Kaj bi človek oponašal in zmerjal  A
prinesla kave. Popil sem jo hitro in sem pojedel      kos      kruha, pa me je nenadoma spanec minil.Ali vroče  A
je vredna solza, ki je privrela iz srca, nego      kos      belega kruha!“ Čutil sem te tihe, neizgovorjene  A
postlano skrito gnezdo, če še tako tesno, bodi nama      kos      kruha, ni treba maslenega ...Zdaj pa visí tam  A
mero, da bo dovolj za lačne ljudi, in pošten      kos      sira zraven in belega kruha cel hleb; nadalje  A
je ostrmel. Stopil je v krčmo in je prinesel      kos      kruha.Drugi so molčali, spogledali so se in  A
”Kam zdaj?“ je pomislil Jure.      Kos      kruha mu je dala Meta, nato mu je dala svitek  A
utihnilo grgrajoče sopenje; odrezal si je velik      kos      kruha, vrvi in svitka pa ni vzel; nato je odpiral  A
kadar je zgrabil z močnimi, mesnatimi kremplji      kos      kruha ali oreh ter glodal počasi, premišljeno  A
Starejši se je sklonil, pa je zgrabil s pestjo      kos      vlažne prsti.Takrat mu je segla v srce velika  A
Briga se narod zanje! Slavec poje in tudi      kos      -- ali ta dva ne zahtevata, da bi ju narod redil  A
naš narod ubožen, presiromašen, da bi podaril      kos      kruha umetnosti?Ali naj bijem v obraz resnici  A
kaj izgubil, eno uho morda, ali eno oko, ali      kos      nosu?Da sem drugače pohabljen?   A
odbinskega življenja!“ je pomislil Štefan. Zgrabil je      kos      potice in ga je vtaknil v žep, izpil je kozarec  A
Danskem je tako.“ Pokaži pismarju, kanalji,      kos      kruha in cvilil bo vdano in mahal z repom in  A
meni je mraz.“ In Milan je vstal, odrezal      kos      jasnega nebá ter jo pogrnil z njim.Njene ustnice  A
pohujšljivi, pa se nazadnje razodene, da so imeniten      kos      podobe tega dneva in kraja. Prijatelj Mrva  A
videl ... Saj bi ga še jaz pognal, vagabunda;      kos      kruha bi mu dal in bi ga pognal ...Ali veš, zakaj  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA