kos (101-200)

svojim Norvežanom predajal pravkar odkriti beli	kos	blaga z droga v dolini; pri tem je bil kajpada	A
svetu živih. Bolj kakor pietetno dejanje je	kos	plošče ali kamna, ki ju postavimo na gomilo	A
takó ojunačila, da mi je nekega dne prinesla	kos	kruha v barako, je rekel Zdravko.Kaj naj z njenim	A
pričakovali z vsemi kromosomi svojega telesa, samó	kos	ilovice, kepa zamesene kisle prstí.Takrat si	A
nepotešenosti, ki jo je zapuščal že zaužit kvadraten	kos	komisa s prstom margarine, sproščal govorne	A
pa se odmaknem v stran, kjer je sredi paštna	kos	ozkotirnih tračnic, prevrnjen voziček in kup	A
bojišču, v sklad človeškega bogastva. Grem peš	kos	poti, ki se vzpenja nad taboriščem.Pelje v kamnolom	A
ga v sanatorij v Villiers in bil je to ozek	kos	papirja, na katerem zdravniki napišete recept	A
srajco, da bi mu ga kdo ponoči ne sunil. A pravi	kos	komisa je.In prežeče oči ne morejo dojeti, kakó	A
spremljajo novega lastnika, ki tišči k prsim	kos	razbrazdane opeke in gre skozi gruče, da bi	A
da bo, če si ga ne pridobim jaz, štirikotni	kos	kruha odromal k drugemu.In nihal sem med velikodušno	A
iz žgočega ozračja. In zdi se mu, ko da tudi	kos	zapuščenega premca gorí s svojo rjó zdolž jeklenih	A
soseda iz podstrešja, kjer stanuje, prinesla	kos	mesa v oljnatem papirju, si misli o starki,	A
tudi je bil zmeraj dober z njim. ‚Nesi materi	kos	čokolade, ko pa delaš v pekarni,’ mu je rekel	A
bila lačna; je namreč zvečer zmeraj ostal zanje	kos	komisa ali menažka vodene repe po umrlih, ki	A
pa bi ti rad, da bi bilo za kosilo? -Takšen	kos	pečene svinjine, - je odgovoril mali in položil	A
Ni umaknila pogleda od plesalcev. »Mu nisem	kos,	« je rekel. »A takó.«	A
koncu prve svetovne vojske moral odstopiti velik	kos	svojega ozemlja Rimu.Ta amputacija pa ni bila	A
brega ni bilo videti, zato je bilo jezero kakor	kos	morja, ki bi se zarezalo v ozek fjord.Za njegovim	A
svetem kraju! V parku se je med cipresami belil	kos	vogala. Kakor vogal skrite grobnice.	A
vzdržno in uporno zapičen predse, v ciprese, in v	kos	vogala bele vile tam spodaj.Pravzaprav je tisto	A
tale poredna roka hkrati tista, ki je kakor	kos	lesenega stroja, se je vprašal. »Tukaj,« je	A
pobrskajte z vilicami - da ni morebiti kakšen	kos	masla skrit spodaj!« »Hvala,« je rekel in se	A
prijetno hladna, skoraj slovesna, kakor mogočen	kos	črnega marmorja.Toda moje srce jo je razbijalo	A
stopim z njim iz celice k mizi. Pred njim leži	kos	belega papirja, ki čaka na sprejem mojih besedi	A
Saj! Tisti štirikotni	kos	neba je ozko žrelo brezdanjega prepada, jaz	A
žarki večernega sonca. In nad vsem tem je bil	kos	modrega neba in na nebu bel oblak.	A
si je prižgal cigareto in se spet zamaknil v	kos	modrega neba. »Toda to je samo moj oblak	A
Spotoma se je ustavil v brajdi in popravil	kos	suhega zidu, ki se je bil zrušil čez zimo.Položil	A
potem pa so šle z njimi za poslednje krone, za	kos	komisa, pa tudi za dobro besedo. In vojaki so	A
prinesla v posteljo skledo bele kave in velik	kos	belega kruha.Jakob se je prekrižal in jedel	A
vse je bilo zaman. Iz župnišča so prinesli	kos	belega kruha in ga ji dali v roke.Kristinca	A
kjer je koruza že okleščena in osmukana, nato	kos	travnika, prav za prav samo ozek vrat, komaj	A
primeri z oknom v Kopru, ki mi je nudilo samo	kos	sivega zidu. Toda še več.	A
Toda še več. Blizu je bil	kos	življenja.Pod oknom je rasel divji kostanj.	A
rekli v ječi. Ko so mi od doma poslali velik	kos	sira, sem prosil Cesarja, naj mi ga razreže	A
Vrnil se je šele po dobri uri. Ves	kos	mi je razrezal na drobne kocke.Tega sem bil	A
s tem, da sem skušal kocke spet sestaviti v	kos.	Mučil sem se vse popoldne - in ko sem proti večeru	A
vam.« Segel je v žep in mi položil v naročje	kos	sira. Niti besede nisem spravil iz sebe.	A
stresala, kakor bi z vsakim sunkom joka odtrgala	kos	divjega mesa, ki ji je obraščal srce in jo dušil	A
kaj pospravi, naravna podobe na steni, podloži	kos	lesa pod trhlo in razjedeno nogo mize, da se	A
vratih je potreben napis. In stanovalec poišče	kos	porumenelega papirja in natisne nanj z grobimi	A
njihova politična prepričanja. Hitro najdejo kje	kos	oglja in napišejo nanjo z velikimi črkami:	A
Ves dan hodi po hišah, da prinese na večer	kos	mesa za svojega otroka.Toda večkrat se zgodi	A
skoro več nič. Samo tu pa tam se še oglasi	kos	prituhnjene pesmi.V vseh srcih je nezaupanje	A
buškastimi glavami pritrdili, da mu res nihče ni	kos,	je pretegnil svoje žilasto telo, da mu je zaškrtalo	A
zarjovel kovač, ki je pravkar potegnil iz žerjavice	kos	razbeljenega železa in ga položil na nakovalo	A
kadar je zagledal tekmeca, ki mu bo nemara	kos.	Otroci so priklicali tudi mater, ki	A
kaj temeljito ogledati. »Ni kaj reči, lep	kos	ga je!« je razsodila, ko je šel župnik mimo	A
Tako se je rodil kamen. Zdaj ni bil več	kos	Rodice, zdaj je bil sam svoj kos.Postal je torej	A
ni bil več kos Rodice, zdaj je bil sam svoj	kos.	Postal je torej kamen.	A
se odkril, prekrižal, odmolil očenaš, prejel	kos	kruha in odšel poln hvaležnosti.Človek ga je	A
»Kruha.« Dobil je	kos	kruha, ga spustil čez ramo v oprtnik in šel	A
dušo. * Zajezarica bo dolgo iskala	kos	papirja in pero po predalih in policah.Ko bo	A
prazne bajte, zahteval bom, da mi dajo tudi	kos	Rejcovega travnika, ki se drži moje njive.Kje	A
mu izsesa vso moč, in mu ostane v rokah samo	kos	onemoglega telesa, ga prav tako zažene vstran	A
glasno tekla mimo. »Ob prvi povodnji bo nam še	kos	njive odnesla,« je rekla teta in pokazala z	A
Zakaj? Da opoldne pojé	kos	polente, zvečer krompir v oblicah ali jalov	A
v tej grapi pehajo že toliko strašnih let za	kos	polente, žlico fižola in skledo sirotke«.	A
travnik. Tam so bajtarji že kosili vsak svoj	kos	mastne trave.Obstali so, si potisnili klobuke	A
Že spet gradi bran. Ravničarju bo požrl še	kos	travnika.Pa kaj travnik!	A
In kje boš spal? - Saj sem res že	kos	tujca! -sem se skušal nasmehniti.	A
toda zapomni si, da je za lakoto težko umreti.	Kos	kruha človek zmeraj najde ...Ali me poslušaš?	A
pogleda ne odtrga od krožnika. Mirno odreže	kos	mesa, ga potisne v usta in začne žvečiti, pri	A
ozrl. Nato široko odpre usta in potisne vanje	kos	mesa. - Steiner ... - mehanično ponovim	A
botrček, jezik pa imaš, jeziček! Nak, moj mu že ni	kos,	ni mu kos!Zato pa kar grem!	A
imaš, jeziček! Nak, moj mu že ni kos, ni mu	kos!	Zato pa kar grem!	A
je tudi dovolj star, da pa bo zato nemara res	kos	nalogi, ki se je hoče lotiti. - Denarja	A
če se človek zjezi in zagrize, je marsičemu	kos.	Jeza je sicer grda lastnost, ki pa se včasih	A
zaspana karabinjerja in začel pridigati: - Ta	kos	naše zemlje, ki ga je šest tisoč naših najboljših	A
V bezgovem grmu pod hišo se je oglasil prvi	kos:	zažvižgal je, kakor bi me klical k sebi.	A
plavalo tiho, brez najrahlejšega šuma - samo	kos	je žvižgal v bezgovem grmu, ki je temno zelen	A
ter glasno cmokaje in srkaje obirala vsak svoj	kos	mesa.Vrata so bila na stežaj odprta, da sem	A
ter mi na velikanskem mesarskem nožu ponujala	kos	mesa.Naglo sem odkimal, togotno stisnil zobe	A
dan nisem videl. Dedu jo je odrezal precejšen	kos,	nam otrokom pa je dal debelo rezino makove potice	A
pečenka. Kuhar je takoj odrezal za vsakega zajeten	kos	in silil v nas: - Le jejte ga!	A
naročju dva obliča, žago, mizarski svinčnik in	kos	smolnate klobase žvečilnega tobaka.Odprl je	A
Dekleta so jo zribala iz kurnika, ker ji niso bila	kos.	« »Tako bo, seveda,«	A
tako nepremično, kakor bi bil tudi sam samo	kos	tnala. Ko se je znočilo, je oče spet stopil	A
posula dvorišče s peskom in z rovnico razgrebla	kos	steze, da bi ne bilo sledu.Oče se je vrnil precej	A
rekel mirno. »Skušala si popraviti, dopolniti	kos	življenja.Vedela si, da bi bilo Kadetki neprimerno	A
pred tabo in se zrušil v prah. Hočeš, da bi za	kos	kruha prodal tisto, s čimer je obogatel v tistih	A
970508190921 .. . / pticnica.40 . \/ V Ta	kos	sveta se je bil v zadnjih štiridesetih letih	A
zganila, pogledala v vežo, odprla omaro, odrezala	kos	kruha in mu ga dala.Martin ni iztegnil rok.	A
svoje stare glave. V župnišču mu dajo kost in	kos	kruha in če prosi prenočišča, ga naženejo:Lahko	A
Na kmetih ni tako hudo kakor v mestu. Tu se	kos	kruha še zmerom najde.Saj se bo že našla kakšna	A
izginila v kuhinjo ter prinesla Gildinemu otroku	kos	kruha. Ko se je Pologar vrnil, je Gilda takoj	A
kako bi se reklo ... srce je naposled tudi le	kos	mesa, toda živi kos, občutljivi kos, poglavitni	A
srce je naposled tudi le kos mesa, toda živi	kos,	občutljivi kos, poglavitni kos.Tako je to!	A
tudi le kos mesa, toda živi kos, občutljivi	kos,	poglavitni kos.Tako je to! ...	A
mesa, toda živi kos, občutljivi kos, poglavitni	kos.	Tako je to! ...	A
in pesmih. Od tam mi je vstala slika na ta	kos	zemlje.Bil je to nekam oddaljen in tuj svet	A
Nato je potegnil iz žepa drobce stekla, izbral	kos,	ki semu je očitno zdel najbolj oster, položil	A
navada, zakaj voda po njegovem občutku ni bila	kos	sveta, ki je trden in nepremičen, voda je bila	A
olupil je palico z nožem, potegnil iz žepa	kos	stekla ter jo začel strgati.Strgal je, zvonil	A
in stari, črvivi kolesi sta se raztreščili.	Kos	oboda mi je z vso silo priletel v čelo, da mi	A
Ob zadnji veliki povodnji, ki je nam odtrgala	kos	njive, pa sta neke noči obe izginili.Strežek	A
V spodnjem koncu vasi.	Kos	prašne ceste.Od ceste je klanec, ki gre proti	A
Travnikarica potisne italijanskemu vojaku	kos	kruha v roko.Vojak obstane in dvigne glavo:	A
celoto, kakor ne bi bili ljudje, temveč samo	kos	te drveče pošasti.Z bliskovito naglico zavijejo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani