kos (701-800)

do kozolca.“ Raztrgal, razpršil se je zadnji	kos	megle, bele cunje so švignile preko hriba in	A
na cesti koga, ki ti ponudi skodelico čaja in	kos	kruha za tvojo mladost!“ Ali te bole udarci	A
je prejšnji dan že zgodaj, ob šestih in samo	kos	kruha.A Marko je bil neprestano lačen; odkar	A
mu je bilo žalostno, ko je videl, kakó majhen	kos	ostane zanj.Mislil je tudi že na kosilo, na	A
se trgal na verigi. Zgrabil je najprej en sam	kos,	pobegnil v kolibo, na pragu pa se še ozrl, če	A
Nato se je vrnil še po drugi in po tretji	kos	ter pobegnil z vsakim posebej.Jemal je pač iz	A
jo, to rdečo suknjo, pa si vzemimo vsak svoj	kos,	kolikor nas je.Ti si mu dal kruha, jaz korec	A
Toliko jih gre, ki nimajo drugega v culi nego	kos	kruha in čevlje za zimo, pa smo rekli: zakaj	A
Debel kmet je sedel v krčmi in je rezal velik	kos	svinjine; kučmo je imel na glavi, ob stolu je	A
stola, omočila je ustnice z vinom, nato je vzela	kos	potice.Z enim samim urnim pogledom se je ozrla	A
je udarilo v spomin na vekomaj. Bilo je kakor	kos	podobe, ki je sredi mračne in polrazločne okolice	A
človek zapravi svojo dušo, ali pa vsaj svoje duše	kos	kar mimogredé, takorekoč na cesti in nima zato	A
par borovcev v bližini, snežniki v ozadju; ali	kos	jezera, ob jezeru bela steza, na stezi dvoje	A
Stopi na prag, pozdravi z besedo vsaj!“	Kos	življenja je shranjen tam, bo shranjen na vekomaj	A
spat!“ Dolgi Tone je izvlekel iz suknje velik	kos	potice, nato je odprl duri in je pognal Jokca	A
na levo, zato ker je odrezan tam zame večji	kos	kruha?- Saj je tako malo, kar imam,	A
dal zato pravico, da me ubijaš, tako počasi,	kos	za kosom?Da me uklepaš v ječo, kakor sem prejokala	A
zdajle sem hudo lačen. Oče, pridajte doti še	kos	črnega kruha!“ Tako je govoril Dioniz.	A
prstov, ki so se zasadili krčevito v nedolžni	kos	papirja. Neznaten židovski vagabund je bil	A
Matere božje. Berač, ki nima, da bi si kupil	kos	črnega kruha, sanja o silnem, nedosegljivem	A
sedel sem na širokem stolu, držal sem v roki	kos	potice, gorke solze so me ščegetale po licih	A
pastirja pri sosedu, ki mi je dal za plačilo obilen	kos	kruha na dan.Krave so uhajale v deteljo in v	A
življenju. Če je kaj prida, je vsaka novela	kos	njega samega, kaplja njegove krvi, poteza na	A
kaj izgubil, eno uho morda, ali eno oko, ali	kos	nosú?Da sem drugače pohabljen?	A
svoje stvari; polagal sem v kovčeg zelo vestno	kos	za kosom, pozabil nisem ničesar.Časih sem postal	A
zadovoljnih. Pač si je časih kdo zaželel, da bi bil	kos	kruha malo večji, ali kako je bila ta želja	A
bilo takrat. Vzel sem s sabo svítek in vrv in	kos	kruha.Hitel sem skozi vas, da bi dospel kmalu	A
šel in sem zagledal papir in sem ga pobral.	Kos	časopisa je bil in kakor da bi ga bil sam angel	A
je bilo razloženo, kako je to storil, je bil	kos	odtrgan in povest se je nehala sredi stavka	A
vedi kaj je iskala. V robec je zavila velik	kos	kruha, molitvenik s koščenimi platnicami je	A
imela molitvenik in piškote in pečenko in še	kos	kruha, ki ji je bil ostal.Ni se genila - zmerom	A
kakor je šel njegov oče; tudi on je vzel s sabo	kos	njenega gorkega, vse krvavečega in trepetajočega	A
mrliču, po svečah in po žganju. Na mizi je ležal	kos	kruha, ki ga je bil prinesel čevljar, tudi kave	A
odsekala roko. Nimam, da bi mu kupila enkrat	kos	kruha za večerjo ...“ ”Kaj pa dela stari?“	A
mati, da nič ne skrbi zame, da mi ne dá kruha,	kos	lepega belega kruha ...“ Dalje, Francka!	A
Bolan je ležal, kolača ni bilo, mati je kupila	kos	potice v gostilnici in vse je bilo potrto, komaj	A
na stanovanje ob istem času kakor on, velik	kos	potice ter jo porinil po mizi. ”Na, jej, Lojze	A
kakor siromaku, ne kakor tovarišu: porinil je	kos	kruha po mizi in se ni ozrl nanj, ni zinil prijazne	A
v kuhinjo in sem ga videla, ko si je odrezal	kos	kruha; še zganil se ni, spravil je kruh prav	A
nosila Matičevka s seboj vse svoje premoženje in	kos	kruha za kosilo. Noge so se premikale težko	A
stokajočim glasom in od strehe je zdrknil tu pa tam	kos	opeke. Spravili so se na voz brez smeha, s	A
vidi, kako polagoma trohni in gnije in odpada	kos	za kosom njegove kraljevske halje, takoda stoji	A
in prižgal pipo. ”Glejte, gospod župan, --	kos	mesá vam visi od rame in prsa ste si razdrapali	A
šel kdo mimo nje, jo je potisnil v stran kakor	kos	pohištva - kakor stol, ki je stal napoti.	A
katerega se je tu pa tam izluščil kamen ali	kos	opeke, ki leži zdaj leto za letom na istem prostoru	A
ubogal gospodarja, gonil njegovo govedo na pašo,	kos	kruha v culi, ter služil tovarišem in vsem ljudem	A
potice, tatinek!“ ”Tudi potico boš dobil, velik	kos	potice ...In kaj bi nazadnje še rad imel?“	A
drage so; potica, petnajst krajcarjev ... lep	kos	bo; in nož mu bom kupil, majhen, svetel nož	A
”Rdečo žogo bom kupil!“ Vzel je iz miznice	kos	kruha in ga je položil na posteljo. ”Ná,	A
rahel veter - tako me je gnal po cesti, kakor	kos	papirja, na to stran, na ono stran, ostavil	A
je kralj Matjaž in pognali so me po svetu, še	kos	kruha mi niso dali na pot.O sleparji, hinavci	A
obrnil vsaj za hip pozornost nase, -- kakor	kos	pohištva, za katerega se ne briga živa duša	A
na svojem mestu mirno in leno, kakor zgrbljen	kos	mesa; a čudno, -- moja postrežnica je bila prepričana	A
nisem vedel zakaj. Takrat se je pričel tisti	kos	mojega življenja, ki me peče v spominu in ki	A
izbrisati in kamor grem, povsod hodi z mano tisti	kos	mojega življenja. Glej, vsako noč, noč za	A
mimo duševnih oči, se je gradila zdaj počasi,	kos	za kosom.Časih nisem mislil ničesar; gledal	A
zakrivalo drevje; videlo se je samo par dimnikov in	kos	naše strehe. Skoro v istem hipu smo zakričali	A
je moja starejša sestra in prinesla ves svoj	kos	od zajutreka. ”Náte, mama!“	A
samotni stezi. V culi je bilo še pol klobase,	kos	kruha in par lojevih sveč. Pogrnila sva plahto	A
grobu, to moje življenjaželjno telo, počasi,	kos	za kosom, dokler ne segnije poslednji? - Kaj	A
plamen za plamenom, iztrgati iz telesa siloma	kos	za kosom?«... Nasproti, v podstrešnem	A
spominjaš: da si imel le tobaka in za kosilo	kos	kruha, pa ti je sonce sijalo!Bodi vesel, prišel	A
tega ne bilo - kako je to nizko, umazano! Za	kos	kruha, glej, za kos kruha se plazim kakor žival	A
je to nizko, umazano! Za kos kruha, glej, za	kos	kruha se plazim kakor žival, in nebeške zvezde	A
je ozrl postrani in je vtaknil v usta velik	kos	potice, nato pa je nameril svoj pogled na steklenico	A
pokrajina, od vseh strani so segale sence, trgale so	kos	za kosom in ona je ležala mrtva in trudna, ni	A
vonj z daljnega vrta; - in mahoma je pred teboj	kos	preteklosti, tako jasen, da živiš v enem samem	A
prišla Tinica in mu je prinesla na krožniku	kos	kolača.Začudil se je ves in se razveselil neizmerno	A
spomladi. Darovala mu je mati, dobra ženska,	kos	rumenega kolača, pečenega Tinici za god, in	A
ali vsaj eden izmed največjih. Tudi nate pada	kos	moje slave: prenašaj jo dostojno! - Kaj misliš	A
svoje orodje, nedeljsko obleko, nekaj perila in	kos	kruha.V žepu pa je hranil deset goldinarjev	A
krajcarjev, a v kovčégu svoje orodje, obleko in	kos	krače.Takoj je šel iskat dela, in usoda mu je	A
tam na vrtu, prav blizu okna, se je oglasil	kos	s svojim polnim, zamolklo zvenečim glasom, polnim	A
dolga. Drugače pa si je vzela kosilo s sabo:	kos	kruha in za deset krajcarjev razrezane klobase	A
je bilo v stanovanju denarja vrednega, je šlo	kos	za kosom v zastavnico.S postelj so izginili	A
dovršil študije in življenje. Nekoč je bil	kos	poeta, ali zdaj ni maral govoriti o tistih časih	A
skodelico kave z visoko belo smetano in velik	kos	rumene potice. ”Dobro jutro!	A
bil tako blagoslovljen, da je mogel reči: ”Ta	kos	zemlje, pa če je še tako majhen, da bi ga z	A
solze. ”Veliko nas je, ali tudi zate bo še	kos	kruha; kar ostani,“ je rekla mati. ”Ostani	A
bi rekel: Usmili se lačnega romarja, daj mu	kos	kruha vbogajme, zaradi tistih časov, ko sva	A
je ugledal na polici pritličnega okna velik	kos	kruha, ki ga je bil tja položil razvajen berač	A
priliko - ali to bom že še povedal. On sam je bil	kos	umetnika in to je dajalo njegovi zunanjosti	A
ki je bila zavita v njem dišeča pečenka, tudi	kos	belega kruha je položil zraven.Nato je vzel	A
Tam je poizkušal Peter svojo umetnost; vzel je	kos	opeke, stopil je na nizko klop in je risal,	A
vroče mu je bilo v glavi, žive so bile misli. ”	Kos	kruha bi mi bila lehko dala na pot, ali omara	A
čisto mrtve. In glava ni bila nič drugega nego	kos	butare; težka, ogromna, nič misli ni moglo vanjo	A
pojdejo z mano!“ si je mislil, ”spremijo me	kos	pota, tako da ne bom čisto sam!“ Prišel je	A
se je bil tam na neizmerni pokrajini odgrnil	kos	sivega zagrinjala in je ugledal jasno nebo?	A
Časih je Šimen odvezal culo in si je privoščil	kos	kruha in skrbno odmerjen grižljaj slanine; kakor	A
brat, kaj bo storil? Odrezal mu bo dobršen	kos	kruha in bo dejal: Ne vprašam te, odkod da si	A
temveč merico slivovke mi daj pa slanine dober	kos!	“ Ker ni bilo odgovora od nikoder, je odprl	A
/ Njegovi se zgroze: taki premoči ne bodo	kos;	nekaterih se poloti malodušje, ko zazro temni	A
Ne vem,« pomišlja Turjaški. »Sam jim ne boš	kos.	« »Pusti ga,« meni Lenkovič, »naj se izkaže s	A
ta dva tu!« Pečenje zadiši, čelnik si odtrga	kos	in ugrizne.»Mrhovino je treba spoti, nam pa	A
vse kristjanske raje. Kordun si odtrga nov	kos	pečenja, se zažene v ujetnika in prične trgati	A
Ogleduje si i Jurana: »Hm, za konjuha bo še	kos.	Koliko ceniš staro kost?« vpraša Korduna.	A
je gospodinja na Peči zapodila! Neža, daj mu	kos	gnjati in potice.Pa vina mu nalij.	A
je res!« je rekla družba. Juri pa je gnetel	kos	kruha in udaril ob mizo. »Naj bo, porečem	A
poklicala. »To sem kupila, glej,« je razkazovala	kos	za kosom tašča, »ali se ti ne zdi, da je trdno	A
Vendar pa mu je prinesla skledo gorkega mleka in	kos	rženega kruha.V tem pa je bil prišel mesarjev	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani