Tudi tisti kruh bo kmet užival v potu svojega obraza; a z manjšimi skrbmi, ker nikoli ne bo brez potrebnega denarja, samo da ostane pošten in varčen in da ne zaostane za napredkom časa.« Kmet nas strmo pogleda in, ko nihče ne spregovori, se naglo skloni in zmaši skozi nizka vratca v svoj čebelnjak. Od tod se še enkrat ozre na Erjavca in glasno obregne: »Gospod, naj ste velik ali majhen gospod!