Skoraj nikakor pa ne morem verjeti v toliko darežljivost Metino. Če ima kmet tujega človeka rad, mu pomaga z dobrim svetom, s priporoko, včasi tudi z ne koliko goldinarji, ali mu ne daje zlepa svoje hiše in kmetije. Če nima svojih ljudi, zapušča premoženje cerkvi ali za kak koristen zavod, za splošne potrebe, za uboge itd.