kdaj (301-400)

začetkom, za vedno. . / . / stran 40 . / Če	kdaj	prepoznaš Če kdaj prepoznaš, da so na tvoj	A
/ . / stran 40 . / Če kdaj prepoznaš Če	kdaj	prepoznaš, da so na tvoj beli list narisali	A
list narisali masko, ki ji slediš, če se je	kdaj	zaveš in jo nato osvetliš z razumom neštetokrat	A
kadarkoli je prišla dol. Ko sem jo hotel vprašati,	kdaj	pride mati v hišo, me je presekala s tako rezkim	A
me ni dal poklicati; obzirno sem poizvedoval,	kdaj	in kako je obolel.Domov ni mogel, ker mu ni	A
Čim več dima, tem več krika in skakanja.	Kdaj	se jim speče repa ali smokve na to še mislijo	A
kajne?« Bil sem v zadregi, možaka sem bil morda	kdaj	prej videl, njegov gladko obriti obraz, širok	A
»A nekaj vam moram zaupati. Če bi me Bog še	kdaj	kaznoval, da pridem v stisko zavoljo te mrhe	A
»Skoraj da boli,« je odvrnil operiranec. »	Kdaj	mislite končati?« je še vprašal in držal naprej	A
dni pa mi je bilo, da bi zblaznel. Nič ne vem,	kdaj	in kako sem napravil to neumnost, ki se je iztekla	A
še dolga leta s tremi svinčenkami v glavi.	Kdaj	in ali je že umrl, ne vem. * * * Nič čudnega	A
odgriznjeni jezik odgnije in odpade. »Hočeš še	kdaj	govoriti?« sem vprašal rezko. Nekako veselo	A
Nekako veselo je prikimal. »Hočeš še	kdaj	jesti?« Prikimal je še bolj izrazito.	A
krparija, če so temelji razmajani!« Tretjič: »	Kdaj,	sodite, mi ne bo treba več vaše ne druge zdravniške	A
v korak, da bi ju dober pešec prehiteval. »	Kdaj,	menite, pridem do bolnice?« sem vprašal nestrpno	A
je bil v trebuhu, ker je počila maternica. »	Kdaj	se je zgodila nesreča?« sem vprašal babico.	A
prireditve; čez nekaj tednov smo ga srečavali še	kdaj	pri predavanjih, sicer pa je hodil svoja pota	A
preizkusila je vsa kopališča. Morda se ji je	kdaj	stanje izboljšalo, a ko je prišla domov, se	A
sem nekaj zdravil, zabičal obema, koliko in	kdaj	na bolnica dobiva hrane, in se poslovil z naročilom	A
poznate?« »Ne morem se dogovediti ne od kod ne od	kdaj,	« sem priznal svojo pozabljivost. »Čudno!	A
ni vajen gor izza mladega!« Morda je tudi on	kdaj	kaj podobnega doživel. »Gospod zdravnik je preučen	A
»Zakaj pa ne vi? Saj ste gotovo že	kdaj	imeli takega bolnika v rokah in mu sami pomagali	A
namreč ni najbližja pot na Svete Višarje. A od	kdaj...	Vi jo poznate še iz svojih tržaških let?«	A
Janez je še mlad. In če se	kdaj	oženi, bogve kaj pripelje?« Čelhar prikima	A
gospodarstvo in je zagorelo upanje, da se otrese	kdaj	bremen.Prvorojenec.	A
zapravljati, lenariti. Sam se več ne spomni,	kdaj	je bil obupal, da se še izkoplje iz dolgov.	A
Zdi se ji, da bi morala še nekaj vprašati...	Kdaj	bo izplačal? -Kdaj?	A
Kdaj bo izplačal? -	Kdaj?	Čim prej mogoče, kajpada!...	A
bolj sila, pravijo. Jaz sem že zmerom čakal,	kdaj	pojdemo k pogrebu.Še nisi utonil v vodenici	A
in ženitnina; peti se briga za preteklost: od	kdaj	pozna nevesto?; če ni že prej imel kaj z njo	A
samo preudarjala, kako bo z dediščino... koliko,	kdaj?	... in skoraj da bi prišla v zadrego, ko bi se	A
hribe, če je na polju dovolj hrane... Kdor je	kdaj	slišal, kako si tujec lomi jezik, ko skuša izgovoriti	A
samotna in tiha, samo muca stopa po pločniku in se	kdaj	počasi pretegne in podrgne z rumenim kožuhom	A
»Kadar bo stric umrl, bo tvoja.« »	Kdaj	bo umrl?« »Tega pa ne vem.«	A
rep. In otroci so poslušali in vsak je čakal,	kdaj	bo prišlo tudi njegovo ime. In tako je Miklavž	A
nehvaležni!« A ga predobro pozna, da ne bi uganila,	kdaj	mu je dobro. Zdaj še posebno, odkar je moral	A
stran 119 . \/ Angurija = lubenica 3	Kdaj,	mislite, da je Trst bolj mikaven?Seve, razburljiv	A
utrne: spet je nasajen, Štefan. Ali je sploh	kdaj	dobre volje? »Ti se se ve požvižgaš, tebi je	A
bo moral pisanko. Potem bo nestrpno čakal,	kdaj	se bo oče umil in odšel.In učitelja za klavir	A
ko sem davi vstala »A, stara, ali si sploh	kdaj	spala v hotelski sobi?« »Sram te bodi,« ji je	A
hip ne prišel. In vendar je obenem čakala,	kdaj	se Fani prikaže; morda je upala, da bo zapustila	A
nič skrivala, med prvimi borovci je stala in	kdaj	tudi kričala za kolesarji, ko se je Rudi ustavil	A
je bila Fanina postelja v senci, ji je bilo	kdaj	za hip prijetno pri srcu.Zamislila si je, da	A
ni bilo, samo tračnice so pred hišo in vlak	kdaj	zdrdra mimo... A Fani je bila prav tedaj še bolj	A
rekel: »Reke so tekle zmeraj v morje. Ali si	kdaj	slišala, da bi tekle reke od morja na kopno	A
Vendar jo je njena klepetuljasta radovednost	kdaj	dražila.Zdaj pa ji je bilo všeč, da govori in	A
na hodniku pred kupejem; kje jih je pustil?	Kdaj	jih je zapustil? Pred desetimi leti? pred petnajstim	A
pravi stricu: »Otrok si vse zapomni, ne veš,	kdaj	lahko kaj zine!« Stric pa resno pravi: »Teto	A
pravi stricu, »otrok si vse zapomni, ne veš,	kdaj	lahko kaj zine!«In teta je imela prav.	A
ogledalu, ki se vzdiguje za njimi. Ali se je	kdaj	kdo umival v teh skledah?Vsa leta so tam in	A
Noči ni ne konca ne kraja, takó da nič ne vé,	kdaj	je bila mama na tleh in kdaj je spet začela	A
takó da nič ne vé, kdaj je bila mama na tleh in	kdaj	je spet začela biti ob njem na postelji.Tudi	A
začela biti ob njem na postelji. Tudi ne vé,	kdaj	se je začel v temi njen jok, vendar ga je bolj	A
Vse dni skleda, ki nihče ne pomisli o nji,	kdaj	in kdo jo je nekoč razbil. »Čuj,« je nato nenadoma	A
lahko začne reševati iz sramu. »Nikoli ne veš,	kdaj	ti lahko prav pride takale slika na zidu,« je	A
nadzoruje tišino in samó nekje nizko spodaj se	kdaj	utrne odmev vodnikovih besed kakor hitro pretrgan	A
najbrž se je takrat v meni zbudil utrip, ki se	kdaj	v človeku razpoči kakor pomladni popek.Ne vem	A
mezinec prikliče nelepo podobo, je ta lahko	kdaj	tudi podoba edinega kavlja, ki je na previs	A
odpočil, se nekam zleknil in se takó ni zavedel,	kdaj	so se mu izmučene veke zaprle, zato so razkačeni	A
terije, so komaj še zaznavno vzdrhtevanje, ki se	kdaj	pa kdaj vzdigne iz trajne obsedenosti plašnih	A
komaj še zaznavno vzdrhtevanje, ki se kdaj pa	kdaj	vzdigne iz trajne obsedenosti plašnih kromosomov	A
jeseni prepeljali v Dachau, in še tam se je	kdaj	pa kdaj prebudila v njem bojazen, da pride za	A
prepeljali v Dachau, in še tam se je kdaj pa	kdaj	prebudila v njem bojazen, da pride za njim dokaz	A
kartoteko okrevališčnikov v bloku št. 2, se je	kdaj	pa kdaj posrečilo rešiti kakega takega zaznamovanca	A
okrevališčnikov v bloku št. 2, se je kdaj pa	kdaj	posrečilo rešiti kakega takega zaznamovanca	A
je smehljal, kakor da se ne more spomniti, ne	kdaj	ne zakaj ga je Leif spet priklical v svetlobo	A
njegove oči zaverovano strmele, da niso opazile,	kdaj	so odtegnili stran žaganice in jih zamenjali	A
klice lačnih tkiv. Kvečjemu če je po naključju	kdaj	šla prav takrat nosilnica navzdol po stopnicah	A
Mi pa smo mu očitali celó to, da se je poleti	kdaj	za barako sončil; zdelo se nam je, da se posmehuje	A
potrebo po osebnem, ponosnem dejanju. In če ga je	kdaj	pa kdaj v podzavesti vendar sram tega položaja	A
osebnem, ponosnem dejanju. In če ga je kdaj pa	kdaj	v podzavesti vendar sram tega položaja haremskega	A
počiva ob mami in Marici. Sestra me zavoljo tega	kdaj	ljubeznivo pokara, jaz pa se doslej nisem mogel	A
nič ni gotovo, da se zavoljo teh dobrih duš	kdaj	zgodovina zboljša.Vse kaže, da usmiljena srca	A
tovornjak z Dore. Nikdar pa niso prej javili,	kdaj	bo tovornjak prišel, takó da je moral Vaska	A
čez dan zasnežena stepa pod svinčenim nebom.	Kdaj	pa kdaj sem se z okna svoje sobe ozrl nanjo	A
zasnežena stepa pod svinčenim nebom. Kdaj pa	kdaj	sem se z okna svoje sobe ozrl nanjo in kljub	A
rešiti. Prileten je bil, tih in miren, samó	kdaj	pa kdaj je bilo čuti ti v njegovem glasu odmev	A
Prileten je bil, tih in miren, samó kdaj pa	kdaj	je bilo čuti ti v njegovem glasu odmev prestroge	A
eden tistih okomatanih igralcev rugbyja, ki so	kdaj	v trikromiji na prvi strani športnih revij.	A
.. stran 158 . \/ Ne pomnim namreč, da bi	kdaj	s silo odklanjal sleherne vezi s prejšnjim življenjem	A
spi. In srce, ki je bilo na preži in čakalo,	kdaj	ga bodo kriki vrgli pokonci, se je za trenutek	A
trdno zaspali, so morali spet na pot. Samó	kdaj	se jim je posrečilo, da so si potolažili vsaj	A
imeli zdaj vidno in otipljivo obliko. Rahlo je	kdaj	eno ali drugo kolo zacvililo, tudi žlebasti	A
drugo kolo zacvililo, tudi žlebasti pokrov je	kdaj	škrtnil, a slišal sem samó tišino, ki sta v	A
na katerem trdno stoji žrtev, in komaj čaka,	kdaj	bo lahko brcnil vanj.Fant, ki je tukaj visel	A
človeško dobroto. Dobro, samó vprašanje je,	kdaj	bo človeštvo takó organizirano, in kdo ga bo	A
tišine spočel pramen jasnovidnosti, kakršne sta	kdaj	pa kdaj deležna umetnik in asket; bilo je prebujenje	A
spočel pramen jasnovidnosti, kakršne sta kdaj pa	kdaj	deležna umetnik in asket; bilo je prebujenje	A
zaprašen avto in je človek v njem skrbno opazoval,	kdaj	se bo od poglavitne prometne žile odcepila usodna	A
lisičjih zob v želodcu in sem natanko vedel,	kdaj	sem prestopil mejo in zašel na območje osnovnih	A
gručo. Samó bolj podivjanim skupinam se je	kdaj	posrečilo potisniti stoječo smrt navzdol, da	A
pred letom dni. Moja Jadranka, kakor si je	kdaj	rekel.Sevé, sebi, ne nji, ker bi se uprla nad	A
Takó da ne bo dvoma, da je razločno določila,	kdaj	se je njeno razočaranje pričelo.Zanj pa ni nikakega	A
A? Pa da boš vedela,	kdaj	si hotela ti mene, a sem jaz tebe, razbojnica	A
čokolade, ko pa delaš v pekarni,’ mu je rekel.« »	Kdaj	mu je dajal?Ponoči?«	A
pa čeprav je ta samec takšna reva, da čaka,	kdaj	si bo položila vdova njegovo dlan na prsi!A	A
vlažil, ampak jo spet in spet brusil z zobmi. »	Kdaj	si bil zadnjič doma?« je vprašal Maks; bolj	A
materinim mlekom. Takó je pravzaprav vseeno,	kdaj	se je pričelo.Morebiti res tudi tam na obrežju	A
pogrešiš glagol in besedo novega jezika. Vseeno	kdaj.	Lahko tudi takrat, ko je zgorel Dom, in so	A
branil črnim srajcam, da bi žgale. Nima pomena	kdaj,	če pa te je okužila mati, ko te je nosila.Nima	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani