Mórala bi nanizati vse dneve, ko jo je opazovala, povedati, kako ji je bilo vsako noč, ko je Fani prestopila prag njene spalnice: kakó si je zmeraj želela, da bi ta hip ne prišel. In vendar je obenem čakala, kdaj se Fani prikaže; morda je upala, da bo zapustila učitelja za predvojaške vaje in da jo bo nekega dne po čudežnem naključju spet zagledala táko, kakršna je bila takrat, ko sta bili še deklici. Menda so zvenele v nji materine pohlevne pretnje, a groza je je bilo.