kdaj (501-600)

»Tako?	Kdaj	pa?« sem vprašal. »Ob razpadu Italije	A
- Ker še niso godni, pravim. -	Kdaj	bodo godni? pravi.- Drugi teden, pravim.	A
Pogledal sem jo; teta je bila zamišljena. »	Kdaj	pa so ga prijeli?« sem tiho vprašal.	A
Kdaj pa so ga prijeli?« sem tiho vprašal. »	Kdaj?	« se je zlecnila.»Lani ... lani ... avgusta meseca	A
Saj že prihuljeno lazijo. Ali se kdo	kdaj	sam premakne?Zmeraj samo v tropu kakor volkovi	A
Borisa. Pob je izginil, da niti opazili nismo	kdaj.	Toda ni se izmuznil sam; prav včeraj mi je povedal	A
- Tone, tudi Modrijana bo hudič pobral! -	Kdaj	pa? - je obrnil vame svoje debele, mokre oči	A
nosek; strmel je v drobni nosek in napeto čakal,	kdaj	bodo zaplale nosnice, zakaj takrat ga je prevzelo	A
pomagalo. Nato je vzdihnil -- in sam ni vedel,	kdaj	se je z rokama lopnil po stegnih in glasno rekel	A
Toda kaj ? -	Kdaj	se bova spet videla? -naposled s težavo spravim	A
pretresljivo in mogočno podobo, in sam ne vem,	kdaj	se je iz mojega spomina začela oglašati Tennysonova	A
in hlastno melje z brezzobimi čeljustmi. -	Kdaj?	-vprašam ter se še isti hip začudim svojemu	A
obokano črno dvorano, polno teme in tesnobe. »	Kdaj	je to bilo?«sem se vprašal.	A
- A?! ...	Kdaj	pa? - O, že triinštiridesetega.	A
prikrit ponos. Zamaknil sem se vanj in čakal,	kdaj	bo po stari navadi z dlanjo poribal hrbet svojega	A
nekoliko neprijeten. Moški ponos nikdar ne pozabi,	kdaj	so se mu pred žensko tresla kolena, da je moral	A
brnela skozi trdo bukovino, da še opazila nista,	kdaj	se je Modrijan prismukal okrog hleva.Šele ko	A
skoraj slovesno prikimal oče. - Povej no, od	kdaj	pa si tako daljnoviden, da moraš čez reko gledati	A
Vedela je za vsako hišo, kdo jo je sezidal in	kdaj	in kako in zakaj je prehajala iz roke v roko	A
prehajala iz roke v roko. Vedela je za vsakega,	kdaj	se je rodil, kdaj je bil pri birmi, kdaj se	A
roko. Vedela je za vsakega, kdaj se je rodil,	kdaj	je bil pri birmi, kdaj se je poročil in kdo	A
vsakega, kdaj se je rodil, kdaj je bil pri birmi,	kdaj	se je poročil in kdo mu je bil boter in kdo	A
pogostoma oziral skozi okno. Vedel sem, da čaka,	kdaj	se bodo vrnili najmlajši trije.Ko so se prikazali	A
izginila med jelševjem pri potoku. Čakal sem,	kdaj	se bo spet prikazala na Preseki.Čakal sem dolgo	A
že pokazalo, - je ravnodušno rekel Trnar. -	Kdaj	se bo pokazalo? - Kadar koli se bo,	A
mora nekaj reči, pa je izgubljeno vprašala: -	Kdaj	pojdeva zdaj pod Vranjek? - Nič ne maraj	A
- Kako pa to veš? Ali si bila že	kdaj	tukaj? - Ne, nisem bila.	A
se je spet oglasila: - In če boš pobegnil,	kdaj	se bova spet videla?Kdaj se boš vrnil?	A
če boš pobegnil, kdaj se bova spet videla?	Kdaj	se boš vrnil? - Ne govori neumnosti	A
začudil, zakaj o tem še nisem razmišljal. -	Kdaj?	-sem se vprašal v mislih.	A
sem se vprašal v mislih. - Kdo pa naj to ve,	kdaj	se bom vrnil? ... -Nato pa sem zamahnil z roko	A
Na pragu so se ustavile in vprašale: -	Kdaj	naj pridemo po Justino? - Bomo že povedali	A
zobe. Strmel sem v visoke valove in čakal,	kdaj	bodo priplavili mimo mrtvo Justino z mrtvo Boženico	A
prikimal stražmojster, ki se je takoj omehčal. - Le	kdaj	vojak ni žejen! ... - Vojak? -	A
še nikoli nisem pomislil, da se stražmojster	kdaj	sleče in leže.Zdaj pa sem v duhu videl Testena	A
sama nadrobila v kavo. Ne spominjam se, da bi	kdaj	jedel bel kruh v sladki beli kavi, toda tista	A
Toda druga je resnična ... No, če bom	kdaj	pisal o tem, se bom pač moral odločiti.In kako	A
dzemljičem. Otroci pa smo gledali po vrtu in čakali,	kdaj	se bo prikazala kadetova mati, ki smo jo že	A
kot eden najlepših travnikov, pa čeprav bi se	kdaj	pojavil tako goreč bojevnik realizma, ki bi	A
»A!... In	kdaj	bo to ?« »Kdaj?...	A
In kdaj bo to ?« »	Kdaj?	...O tem nisem prida razmišljal...	A
Saj si mož. Nemara ga tudi pri delu	kdaj	srkneš, a?...O nekaterih ljudeh pravijo, da ga	A
Recimo,« se je obrnil k meni, »	kdaj	si bil v Leobnu?« »V Leobnu?«	A
da jo bo razčesnil od vrha do tal, če mu še	kdaj	blekne kaj podobnega.In da bi dokazal, kako	A
naprej in naprej izdelovali, da ne bi slučajno	kdaj	zmanjkali, graščak pa je vse to nadzoroval in	A
dobili še po en bič, za vsak slučaj, ker se vse	kdaj	obrabi in odpove, tudi biči. »No, zdaj	A
Tako živi Najdù. Malo je žalosten, malo je	kdaj	vesel.Malo je brezdomec, malo pa je kje doma	A
Poletje je torej tukaj. Toda nihče ne ve,	kdaj	je prišlo, ker so vsi tako zakopani v delo.	A
je prišlo, ker so vsi tako zakopani v delo.	Kdaj	pa tolminski kmet utegne dvigniti glavo, da	A
pravzaprav, od kar se je prekrstil. Nemara ste ga že	kdaj	srečali.« Detektiv ga je osuplo pogledal	A
vas, toda Martin se ga ni zapomnil, in če je	kdaj	zapel, je zapel po svoje. Tako je tudi	A
grmovju, trnje, robida, korenine, sam ne veš,	kdaj	se raztrgaš.In če imaš copate, da, če imaš copate	A
treba ga je posekati in spraviti. Če se Martin	kdaj	vrne, mu ga že plačam, sicer pa lahko tudi rečem	A
nadaljeval glasneje in sunil z nogo v listje. » Hm,	kdaj	pa so na kmetih hlapci spali na rjuhah.Še sena	A
domačo vas, toda Martin se ga ni zapomnil, če je	kdaj	zapel, je zapel svoje.Napev pa ga nikdar več	A
dokler je bilo kaj dela. In niti sam ni vedel,	kdaj	je postal star, kdaj se mu je hrbet upognil	A
In niti sam ni vedel, kdaj je postal star,	kdaj	se mu je hrbet upognil in zverižil, lasje posiveli	A
Za vse to je skrbela Marjeta sama. Če je	kdaj	pristopil, je rekla, da ni potreba, da bi se	A
Ali te lovijo, ali kaj?	Kdaj	si se pa tako spremenil?Ali te je župnik spreobrnil	A
»Rad bi ga videl. Kaj misliš,	kdaj	si boš kako uredil, da se bom lahko vrnil?«	A
. / PRAZNA PTIČNICA »	Kdaj	pa?Kasneje, čisto na koncu? -	A
vasjo. Hodil je tiho in počasi in sam ni vedel,	kdaj	se je znašel pred Jerino bajto. Toda nikdar	A
rekla, »vsega tega si ti kriv. Ali si se mar	kdaj	brigal zame.Kadar sem te kaj prosila, si sedel	A
beseda je strašna stvar! Človek nikdar ne ve,	kdaj	z njo sproži plaz in prikliče smrt.Tako je to	A
jih ne bi imel rad, toda ne verjamem, če mu je	kdaj	prišlo na misel, da so tisti otroci res njegovi	A
letni sad in so zdaj utrujene spokojno čakale,	kdaj	jih bo pregrnila bela snežena odeja, da se bodo	A
dolgem premolku vprašal: »Povej mi, ali si že	kdaj	premišljal, kaj bi rad bil?« Pob ga	A
Vidiš, tisto sem jaz pisal ...	Kdaj?	...Skoraj pred tridesetimi leti ...	A
Prazno je. Samo	kdaj	pa kdaj zatuli sirena obrežnega parnika, žalostno	A
Prazno je. Samo kdaj pa	kdaj	zatuli sirena obrežnega parnika, žalostno kakor	A
ne razmišljam in ne snujem, zdaj samo čakam,	kdaj	se bo oglasilo votlo klopotanje klopotca.A še	A
tepček!« me je s smehom zadržala mama. »Ali si že	kdaj	slišal, da bi kdo privezal na klopotec kravji	A
kaj bi rekli ljudje? Joj, joj, bi rekli, od	kdaj	ti čudaki pasejo krave na tepki?« Oh	A
Legel sem vznak, da bi laže prisluškoval,	kdaj	bosta mama in oče zaspala.Bil sem nemiren in	A
esetlitrski lonec. »In ne slišali ne videli ne boste,	kdaj	bo prišel.Matic pride kar tako: zdaj ga ni nikjer	A
»Sončnico,« je s ponosom prikimal Matic. »	Kdaj	pa ti jo bo dala?« Matic se je zmedel	A
tudi za »mrho«, to se pravi za Pepo, če se še	kdaj	vrne. Matic pa ni hotel umreti.	A
mežikal z velikimi, nejasnimi očmi. »Če se boš še	kdaj	slekel in vrgel svoje cape na gnoj, te bodo	A
»Kaj!?« se je zravnal Hotejec. »	Kdaj	te je napadel?« Katra ni odgovorila	A
Nagubančila je čelo in resno vprašala: »	Kdaj	je to rekel?« »Davi ...«	A
je široko odprl oči, da bi se nemara vprašal,	kdaj	se je vse to zgodilo, toda ni se utegnil vprašati	A
ustavil na tej točki. Niti sam ni vedel, ne	kdaj	ne kako je svoje razmišljanje pripeljal do sem	A
človek videl skozenj. Vendar pa bi rad, da bi mu	kdaj	kaj poslal, če bi mogel.Zdaj je posebno v stiski	A
ogorčeno zadere in udari s pestjo po mizi. »	Kdaj	je bil gruntar hlapec?Mi smo stari narodnjaki	A
Mislim, da bi se spet zbrali,« reče očka Orel. »	Kdaj?	« vpraša Tildica. »Drevi.«	A
S korpusom? ...	Kdaj?	« Stane se mu skrivnostno nasmehne:	A
Stane jo tudi prime za roko in ji prikimava. »	Kdaj	je šel?« hlastno vpraša Sova, ki je videti že	A
večne čase sedel v temni kleti, če se bo še	kdaj	katere dotaknil. »Ali se me bojiš?«	A
moč, kakor stati z rokami ob telesu in čakati,	kdaj	mu bo kak Leonardis, ali pa celo njegov najbolj	A
»Ti se lahko pomiriš.	Kdaj	pa je tebi krava poginila, a?Naša Cika pa je	A
pripravil za zadnjo pot. Počasi zapre oči in čaka,	kdaj	bo začutila dotik na dlaneh in podplatih.A ker	A
pljuval, ker se mi je zdelo grdo. Če sem že	kdaj	pljunil, sem pljunil v reko, ki ni bila tako	A
obleko in spravljal v sveženj. Sam ni vedel,	kdaj	je zbral vse in sam ni vedel, kdaj se je porodilo	A
ni vedel, kdaj je zbral vse in sam ni vedel,	kdaj	se je porodilo v njem čudno, neverjetno predrzno	A
srečaval čudne kamenite hiše. Sam pa ni vedel,	kdaj	so stopili na ozko dvorišče in kdaj so zaloputnila	A
ni vedel, kdaj so stopili na ozko dvorišče in	kdaj	so zaloputnila za njim težka železna vrata...	A
še ne smejo vtikati v resne pogovore. Če se	kdaj	spozabijo in odpro svoj kljun, jim starši takoj	A
očetovo britvijo v rokah in strastno pričakujejo,	kdaj	bo pognala prva kocina in s svojim prihodom	A
železnega hlačnega gumba, ki ga je nekdo kdo ve	kdaj	odtisnil v mehki les - in v tisti odtis se je	A
je bila tako presunljiva, da se je Venc bal,	kdaj	se bo zrušil sam vase kakor star sod na soncu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani