kamen (301-400)

njej, ali pa tega človeka pobiti, mu privezati	kamen	za vrat in ga neslišno spustiti s čolna na jezersko	A
svetloba nobenega spomina, od takrat se dviguje	kamen	na kamen pod nebo, pade s svojimi že zgrajenimi	A
nobenega spomina, od takrat se dviguje kamen na	kamen	pod nebo, pade s svojimi že zgrajenimi oboki	A
gledaš? vpraša Jezus, tu zagotovo ne bo ostal	kamen	na kamnu, ki bi ne bil zrušen.Zdaj Gospod reče	A
zadaj. Kako bi le pogledal, ko bi mu priletel	kamen	v hrbet?Ob tej misli sem se sam sebi nasmehnil	A
od telesa. Zakaj okrog vratu so ji obesili	kamen	in jo z največjega mostu čez Donavo vrgli v	A
slovesnostjo spomladi leta 1856 postavljal temeljni	kamen	za valobran velikega pristanišča, se je med	A
in kmetje so rinili v prve vrste. Temeljni	kamen,	je rekel adjutant, ki je videl, da je nadvojvoda	A
Kaj vzidati, kaj? Temeljni	kamen.	Ah ja, je rekel poveljnik avstrijske vojne	A
njegovega življenja. Pomagal je vzidati temeljni	kamen	velikega pristanišča velikega cesarstva.Nadvojvoda	A
spomladanskega dne, ko sta skupaj vzidala temeljni	kamen	za mogočno pristanišče mogočnega cesarstva s	A
kot takrat, ko sta skupaj polagala temeljni	kamen	velike gradnje na nekem daljnem otoku v Jadranskem	A
rokah, neko orodje. Seveda, je rekel, temeljni	kamen,	temeljni kamen.Malo prej, je pomislil, malo	A
Seveda, je rekel, temeljni kamen, temeljni	kamen.	Malo prej, je pomislil, malo prej pa sem gledal	A
je mraz in kaj je vročina, nisem ne drevo ne	kamen.	Ugani, kaj sem?	A
Petič. Urediti si grob in nagrobni	kamen	in ga vsak dan poljubiti. Prezirati svet	A
kvečjemu to. . / . / stran 37 . / SPOMIN IN	KAMEN	Bilo je v jutranji uri, ko je včeraj mrtvo	A
razvlekel v neskončnost, v vse čase in prostore.	Kamen	je trd in težak.Granitna kocka, s kakršnimi	A
zrahljal napeto čelo, ko se je obrnil k meni, je	kamen	silovito treščil naravnost v tisto z žilicami	A
slednjič prišla. Potem vidi drugega, ki pobere	kamen	in ga vrže v vodo, vidi ga, kako odgovarja:	A
čisto ponoreli s temi maskami, je rekel. Še kak	kamen	bo priletel v izložbo. Tisti hip sta se na	A
v zrak. Razstrelili jo bodo, da ne bo ostal	kamen	na kamnu.In tudi kamen poleg kamna ne, kajti	A
bodo, da ne bo ostal kamen na kamnu. In tudi	kamen	poleg kamna ne, kajti s svojo pedantnostjo bodo	A
tako enostavno in nazorno, da se mu je odvalil	kamen	od srca. Potem je seveda brez odlašanja izbral	A
užalil Jude. Enemu je počil film, pobral je	kamen,	potem so razbili mesto in tako se je začelo	A
dodal besede, ki so se vsem zdele pametne: »	Kamen	lahko vrže v glavo samo tisti, ki ima sam kamen	A
Kamen lahko vrže v glavo samo tisti, ki ima sam	kamen	v glavi.« Zadovoljno šumenje skozi dvorano	A
Njim se pač ni ljubilo pisati zapisnika... Mejni	kamen	je bil od rova odmaknjen največ pet metrov,	A
Tu in tam je v kakšen tank priletel posamezen	kamen,	poleno ali karkoli, to pa je bilo tudi vse.	A
z rovnico nad znamenje; a izkupil je; težak	kamen	se zvali nanj in mu zlomi hrbet.Rjovel je kakor	A
Nič. Poberem	kamen;	takrat me pa pogleda.In kakšne oči je imel!	A
Juri, »takoj jutri se grem oglasit.« Težak	kamen	se mu odvali s tem sklepom od srca, in sladek	A
pri njem. Toda, hu! nikjer nobene vode; sam	kamen,	sama skala!Sneg menda leži vse leto tam.	A
strešni tram, priveže zanj staro vrv in odvali	kamen	iz zida.Toliko je bil pomolil Križan glavo pod	A
pa vola speljeta, steče zadnje kolo čez velik	kamen,	voz se nagne in polovnjak, ki je bil menda slabo	A
ugovarjal Bric. »Jerici pa se bo odvalil težak	kamen	od srca, ko ji sporočim, kar smo se zmenili	A
vrvi vkup zvezali in na konec navezali mlinski	kamen,	pa ne pride do dna.Notri stanuje podvodni mož	A
dobro razumela bratove besede, se je odvalil	kamen	od srca.Vesela je pozdravila strica in teto	A
še pripravljeno; za druge bi moral naročiti	kamen.	« »Ravno takšno,« je dejal Lomast, »boš naredil	A
razmerah popraševali, kaj je s slavnostjo in če je	kamen	že vzidan! »Vrag je vzidan,« je zrojil Škorec	A
še vse po sreči izteče. Čemu bi bili pustili	kamen	pri njem, če ga ne nameravajo vzidati?»O, prišli	A
Vrbi? Anastazij Grun ima spomenik v Gradcu,	kamen	pri Leskovcu, eno ploščo v Ljubljani, eno na	A
čelo, dočim se mu je od srca valil nadležen	kamen.	»Prebral sem jo še enkrat,« je trdil Pust;	A
menil Gostič in vlekel pipo iz žepa, »bomo pa še	kamen	navalili. ‒ He, Urša,« se je obrnil k sključeni	A
je ponudila tako lepa prilika, da si odvali	kamen	od srca, »kaj ti pa prihaja na misel!Saj pri	A
da izumi »lapis philosophorum«, modrijanski	kamen,	kakor sta ga imela Hermes Trismegistus in Albertus	A
stran; na oglu ulice se je ustavila, sedla na	kamen	in gledala svojega sina.Ko pa se je storila	A
postajala vedno večja in zdaj pa zdaj je priletel	kamen	med krdelo.Vojaki so stali mirno in čakali,	A
kmalu najdem primeren suh kotiček, se usedem na	kamen	in s hvaležnim srcem uživam Boštjanov dar.	A
ker je videl, da je ne dobi, je zadrevil še	kamen	za njo in si mislil sam pri sebi: Pojdi, kamor	A
o veliki beli kači, ki v demantni jami liže	kamen,	vse to mu je prišlo zdaj na misel.Gozd si je	A
kjer je bilo popolnoma temno. Pod seboj čuti	kamen,	usede se nanj, puško pa položi na koleno. Kmalu	A
dvorišče, kmalu razloči možev glas in težek	kamen	se ji odvali od srca. Možina ‒ to je bilo ime	A
nov grob. Blizu groba počene na velik plošnat	kamen	in pričakuje trenutka, kdaj se vzdigne kladivo	A
delom. Zdaj dokoplje do neke kamene žile, ali	kamen	je bil mehak in škrilav.Bila je opoka.	A
motilo, ker poznan mu je bil vsak grm, vsak	kamen.	Na mah je bil pri stari lesniki, izvlekel je	A
številke, poglej na letnice, ki jih ima na čelu.	Kamen	je apnenec, ograje so pa od železa vlite.‒ Ali	A
drugi zopet zdi se sam sebi zapuščen, kakor	kamen	na cesti.Jaz pa bi o sebi rekel, da sem podoben	A
si potem sama perutnice iztrga, zleze pod kak	kamen	ali v kako luknjo in napravi ondi novo samostojno	A
sebi počutil nikdar ničesar enakega, poberi	kamen	in vrzi ga v raka.‒ »Oh, kože lotil!«	A
je bilo takrat solz!? Žgale so in omehčale bi	kamen,	samo onih, ki so bili očetje vsega gorja, niso	A
Korakal je ob robu ceste, zadel z nogo ob	kamen,	padel, se zvalil po strmini v prepad in tam	A
stari Cigan. »Premnoga kolesa so se obrusila ob	kamen	in zlati prah, ki je za njimi ostal v pesku	A
in kdor ne bo želel poslušati, mu bom vrgel	kamen	v glavo! In je zdaj res odmotal gosli iz cunje	A
je zaplivkala s tako radostjo, da je frcnil	kamen	nizko nizko, a daleč daleč nad mahedravimi strehami	A
oklep, je vedel, da bo šlo. Danes bi še v živi	kamen	zmogla. Žalostni Čriček, je pomislil.	A
normalno, da si zaskrbljena, se mi je odvalil	kamen.	A potreboval sem pač nekaj časa, da sem to le	A
se je le dotaknil, ji je grah nabreknil kakor	kamen.	Rotil sem jo in sem jo prosil, saj je vendar	A
kadar sem lahko čisto sama. Pa moj mesečev	kamen.	Mesečev kamen? sem spraševal in se čudil.	A
Pa moj mesečev kamen. Mesečev	kamen?	sem spraševal in se čudil. Mesečev kamen, ki	A
Mesečev kamen? sem spraševal in se čudil. Mesečev	kamen,	ki ob gospe Olji edini ve vse o naju, mi je	A
ki sem jih lahko zaupala samo njemu. Mesečev	kamen	je torej res kamen, sem končno razumel, a sem	A
zaupala samo njemu. Mesečev kamen je torej res	kamen,	sem končno razumel, a sem se nekako še zmeraj	A
zadnja vrata. . / . / stran 204 . / 61. Mesečev	kamen	je stal na polici ob oknu.Bil je velik kot dojenčkov	A
dotaknil njenega. Kadar je luna ob mlaju, je	kamen	teman in zastrt, je zašepetala.Ko pa luna počasi	A
njen pogled, je bilo tod videti le grušč in	kamen.	»Ojoj, saj to je strašno!?« se je zgrozila.	A
sklonila glavo h kamnu. »Vsaj ti, lepi sivi	kamen,	mi kaj reci,« mu je otožna šepetala.»Ne bova	A
»Kako sem čisto, čisto sama...« A	kamen	je molčal kot kamen.In vse naokoli so molčali	A
čisto, čisto sama...« A kamen je molčal kot	kamen.	In vse naokoli so molčali kamni.	A
razsajajo po trupu, nič ne manjka več, le še	kamen	dva, le še udar v levo, le še uščip v desno	A
nagnila telo nazaj, si ga oprla v hrbtu na roke.	Kamen	je hladil razvneti trup.Skledoliznik Buterna	A
krajnik steljnje ute, porušen plot, in ob stezi	kamen	svoje. Toliko nepremotrenega gradiva	A
oralo ni pokvarilo, četudi je lemež zadel ob	kamen.	Danes nekdaj bleščeče se železo premineva v rjavini	A
brez gozdnega bogastva, in kaj je svetničin	kamen	na Jedrtini gori, kaj listje proti dobri postelji	A
plesiščih samo drencali, si za drag denar vklešejo v	kamen	naslov vrhunskega plesalca, in kdor še beljenja	A
čez vogle. Z verigami imen vsenaokoli zvezan	kamen,	poraščen z domačimi priimki. Buterna	A
pritiska k tlem. Nekaj teže, vdolbene v tržni	kamen,	je preleglo tudi nanj, ki jo je peljal pod pazduho	A
res nisi tak, danes piješ toliko, da zalučaš	kamen	skozi prostor, po očetu ti je ostalo, od očeta	A
kot oče, ne veš kam z močmi in jih vdelaš v	kamen,	opoteka se tvoj kamen, ko se spravlja nad te	A
močmi in jih vdelaš v kamen, opoteka se tvoj	kamen,	ko se spravlja nad te male glave in debele riti	A
ritih in debele riti sekajo po malih glavah,	kamen	je kamen in se nikoli ne ve, kakšni so njegovi	A
debele riti sekajo po malih glavah, kamen je	kamen	in se nikoli ne ve, kakšni so njegovi nameni	A
morajo biti pripravljeni in računati z vsem,	kamen	ni beseda ali slama, nikdar nisi varen pred	A
škandalčkom, tega ne bo več treba, tam čez polzi	kamen,	lepo počasi, ker se ne mudi, colo za colo, zelo	A
boš živel od tega brašna, vsega je vajen tvoj	kamen	in ni ga dela, ki bi ga ne bil, tak je tvoj	A
in ni ga dela, ki bi ga ne bil, tak je tvoj	kamen,	vsak čas bo udaril spredaj ob cilj, čisto spredaj	A
malo južino, to je meni toliko, kolikor vam	kamen	poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete sedem	A
kjer je kdo z nesrečno smrtjo umrl, vejica ali	kamen	ter se govori: ‘Bog se usmili tvoje duše!’	A
tako biti predrzen, da bi se prvi pripognil in	kamen	pobral zavoljo te misli?Opomniti pa tudi moram	A
še tisto jesen smo v griču pri farovžu lomili	kamen	za turen.« »Hitro se je bilo zvršilo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani